Naslovnica / NOVICE / Izročilo pastirjev na Veliki planini živi naprej

Izročilo pastirjev na Veliki planini živi naprej

Na Veliki planini so obiskovalci danes spoznavali ljubezensko zgodbo pastirjev, ki jo s seboj nosi sir trnič.

Sir trnič nosi v sebi čudovito zgodbo o ljubezni. Po izročilu so ga namreč pastirji svojim izvoljenkam podarjali kot dokaz ljubezni in zvestobe. Vedno so naredili po dva enako okrašena trniča, enega za svojo izvoljenko, drugega pa so obdržali. Tudi obiskovalci Velike planine so se na današnjo avgustovsko nedeljo lahko preizkusili v izdelavi trničev in tako ljubezensko zgodbo o trniču ponesli še v svoje domove.

Delavnica izdelave trničev se je odvijala v okviru Dneva trniča, ki ga v želji po ohranjanju pastirske dediščine skupaj organizirata Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik ter Velika planina d.o.o. Prizorišče dogodka je bil tudi letos prostor pred Preskarjevo muzejsko bajto v pastirskem naselju na Veliki planini, ki hrani marsikatero posebnost nekdanjega pastirskega življenja. Delavnico in prikaz izdelave trniča so vodile Kamničanke Tatjana Koželj, ki je tudi pastirica na Veliki planini, ter mama in hči, Helena in Sonja Kropivšek, sirarki iz kmetije Pr’Gabršk. Vse tri so se umetnosti izdelave trniča priučile ter s tem preprečile, da bi šlo izročilo v pozabo. Danes so na Veliki planini svoje znanje prenašale na vse radovedne mimoidoče, med katerimi so se znašli tudi številni tujci.

Svoj pečat k dnevu je dodal že legendarni pastir Peter Erjavšek, ki letos goste na Veliko planino vabi tudi z velikih obcestnih plakatov. Obiskovalcem je prikazoval spretnost izdelave t.i. pisav za trniče, lesenih deščic, v katere so izrezljane različne reliefne oblike. Z njimi so potem vtisnili v kepo soljene skute, da so nastali zanimivi vzorci. Da so do skute sploh prišli, pa so se morali pastirji priučiti tudi sirjenja. Kako je to zgledalo včasih je prikazovala Andreja Bečan, ki je planino ter pastirsko življenje dodobra spoznala, ko je na njej preživela celo poletje.

Trdi sir trnič, ki pogled pritegne že svojim posebnim izgledom, je v zadnjih letih postal osrednja kamniška kulinarična posebnost. Za svojo so jo vzeli tudi lokalni gostinski ponudniki, ki s trničem radi eksperimentirajo. Danes so jedi s trničem ponujali tudi v planinah, in sicer na Zelenem robu, v Domžalskem ter Jarškem domu. Tisti, ki je želel velikoplaninski trnič tudi poskusiti, je imel torej več kot dovolj priložnosti.

Sara Bitenc, ZTŠK Kamnik

X