Naslovnica / KULTURA / Kamniški kulturni krog: Tradicionalna opoldanska zajemalka kulture

Kamniški kulturni krog: Tradicionalna opoldanska zajemalka kulture

Že tretje leto zapored se je, na kulturnega praznika dan, ki je bil letos obenem tudi debeli četrtek, pod Malim gradom zbrala gruča kamniških kulturnih zanesenjakov in postregla z nekaj spontanimi zajemalkami kulture.

Tokrat je vse skupaj potekalo nekoliko drugače kot prejšnja leta, kajti na oder pod Malim gradom, kjer naj bi nekdaj, kot na to z zanikrno zanemarjenega zidu opozarja spominska tabla, telovadil sam Josip Broz Tito, so bili letos, brez izjeme, povabljeni prav vsi kamniški kulturni ustvarjalci, tako da se do samega začetka neformalnega kamniškega kulturnega veseljačenja brez scenarija, ni vedelo, ne kako bo vse skupaj potekalo, ne kako bo kamniška opoldanska kulturna mineštra izgledala. Obenem pa je obstajala resno naivna optimistična bojazen, da se vse skupaj utegne sprevreči v nepredviden kulturni maraton, ki bi se bil utegnil končati šele, ko bodo mestni zvoniki odbili polnoči.

No, k sreči je bila bojazen odveč, saj so kamniški kulturni ustvarjalci, ki se slednjič znova začenjajo povezovati v skupno zvezo, očitno še nekoliko sramežljivi, mogoče pa vabilo, ki ni (še) obljubljalo zaslužene klobase in glaža kuhanega vina, ni bilo videti preveč vabljivo in mamljivo.

Navkljub pomanjkanju pustnih dobrot, pa se je pod Malim gradom opoldne vseeno zbrala kar spodobna gruča ljudi, ki je zagotovo vsaj za dvakrat presegala povprečno število obiskovalcev kamniške kulturne prireditve brez pogostitve.

Za ogrevanje in domala dobesedno prebijanje ledu, ki je pregnalo potrebo po tradicionalnem preganjanju mraza s »takratkimi«, so najbolj udarniško razpoloženi kulturniki najprej poskrbeli za očiščenje odra, ki ga je pokrivala še deviško bela, k sreči pa ne preveč debela snežna odeja. Za dobro mero je bil, za vsak slučaj, pod odrom očiščen tudi del plesišča, če bi koga izmed obiskovalcev utegnile zasrbeti tudi pete, nasploh pa je bolj udobno in varneje stati na kamnu, kot na snegu.

 

Uvodni artistični plesni točki, ki bi ga morda lahko naslovili tudi »Kidanje pod Malim gradom«, je sledil slovesen pozdravni nagovor pridnega možica Gorana Završnika, ki je zbrane jel nagovarjati k pogumu in nastopu na odru, na katerem je, kot nadvse ustrezen scenski dodatek, krasila podoba nekoliko jeznega in revolucionarno razpoloženega Franceta Prešerna, ki jo je, podobno kot Cankarja na Domu kulture, prispeval kamniški slikar Dušan Sterle.

Uvodnemu  »potunkanju« staroste kamniške organizirane kulture Tonetu Ftičarju, ki je z veščo besedo napravil gaz v celem snegu podmalograjskega kulturnega druženja, je svoja mlada pleča, na katerih bo že kaj kmalu stal svet, korajžno in z lastnimi verzi podstavila kamniška pesnica Pavla Zabret, katere svetlemu zgledu so sledili še ostali nastopajoči, ki so premogli dovolj poguma in volje, da so v mozaik spontanega proslavljanja praznika kulture pristavili svoj kamenček.

 

V edinem edinemu protokolarnemu delu spontane prireditve, in sicer zbiranju predlogov za uvrstitev imenitnih Kamničank in Kamničanov na znamenite kamniške propileje, kjer še vedno sameva dr. Starovasnik, sta z demokratično voljo ljudstva tokrat podporo dobila kar dva predloga, in sicer prezgodaj preminuli kamniški slikar Dušan Lipovec, ki bi prav te dni proslavljal svoj rojstni dan ter vse premalo poznani pater Andrej Bernard Smolnikar, kamniški rojak, utopični socialist in mirovnik, ki je v Ameriki ustanavljal komune ter poskušal preprečiti tudi ameriško državljansko vojno. Predlog je podan, kdaj pa se bodo osamljenemu dr. Starovasniku na propilejih pridružile še na količke nataknjene glave Valerije Heybal, Temnega Valčka, Dušana Lipovca in Andreja B. Smolnikarja, pa je najbrž zgolj vprašanje časa in dobre volje kamniških mestnih oblastnikov.

 

Ker ne pristajamo na podpiranje kulturne lenobe v smislu, da vam prireditev ni potrebno obiskovati, ker o njih lahko naknadno preberete na portalu Kamnik.info, nadaljevanja prireditve nalašč ne bomo podrobneje opisovali, razen v toliko, da je bilo vse skupaj prav prijetno hudomušno kulturno druženje, k čemur je, vsak po svoje, podobno kot pod prešernovim spomenikom v Ljubljani, prispevala vrsta nastopajočih, ki so se v kaki uri programa zvrstili na priložnostnem odru pod Malim gradom.

Pa na svidenje ob letu osorej, ko se morda pridružite oz. opogumite tudi sami.