Naslovnica / LOKALNA POLITIKA / Kongres LMŠ v Medvodah kot napoved (političnega) slovesa Marjana Šarca od Kamnika

Kongres LMŠ v Medvodah kot napoved (političnega) slovesa Marjana Šarca od Kamnika

Včeraj se je v Športni dvorani Medvode odvil 4. Zbor članic in članov stranke Lista Marjana Šarca, ki ga lahko Kamničani bržkone razumemo tudi kot eno izmed ključnih poslovilnih dejanj kamniškega župana Marjana Šarca, ki se z vstopom v državno politiko, s katero se uspešno spogleduje že od predsedniške kandidature dalje, poslavlja od Kamnika.

Kongres razmeroma štiri leta stare stranke se je namreč prvič v zgodovini odvil izven kamniških meja, bržkone tudi z namenom, da se LMŠ slednjič znebi lokalnega kamniškega predznaka, ki ji ga, poleg drugega, v pomanjkanju kakih konkretnejših oz. uspešnejših argumentov, poskušajo nadeti Šarčevi politični tekmeci.

Za predsednika stranke so člani Liste Marjana Šarca, po pričakovanjih, soglasno izvolili Marjana Šarca ter novo vodstvo stranke, potrdili program dela za mandatno obdobje 2018–2022, obenem so predstavili tudi kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor Republike Slovenije.

Prebiranje liste je med Kamničani, bržkone pa tudi še drugje, izvabilo vsaj nekaj (porogljivih) nasmeškov in zavijanja z očmi, pri čemer pa kljub vsemu ne smemo pozabiti, da je v demokraciji pač tako, da imamo vsi, ne le pravico voliti, ampak biti tudi izvoljeni.

Ob tem se utegnejo v medijih, predvsem pa iz ust tistih, ki se že desetletja, predvsem ali zgolj zaradi lastnih koristi, foteljčkajo, koritijo in mastijo ob državnih jaslih, znova usuti slaboumni komentarji o novih obrazih in, po njihovem mnenju, nasedanju volivcev, pri čemer večina izmed političnih starih mačkov ali, bolje rečeno, »političnih nerescev«, ki nenehno ponavljajo omenjeno novoobrazno mantro, pozablja, da so bili nekoč »novi obrazi« oz. »politični odojki« tudi sami. Le tekom zadnjih dveh oz. že skoraj treh desetletij so volivce, ki so jim nekdaj verjeli in zaupali oz. nasedli, povsem razočarali, zaradi česar so jih siti kot surovega boba.

Volivci pač niso neumni, pri izbiranju »novih obrazov« pa povečini ne gre za nasedanje, kot žele na vsak način prikazati tisti, ki se jim ob novi konkurenci tresejo udobni in dobro plačani stolčki, ki bi jih bržkone najraje kar dedovali, ampak zgolj za to, da med volivci iskreno (naivno?) upanje, da bodo »novi obraz« morebiti vendarle vsaj nekoliko boljši in uspešnejši od pokvarjenih starih frisov, k sreči še ni povsem umrlo.

Kakorkoli že, če na prihajajoče volitve pogledamo iz povsem lokalpatriotskega zornega kota, se lahko Kamničani skorajšnjih volitev zgolj veselimo, kajti v primeru, da se vsaj deloma uresničijo predvolilne napovedi anket, se utegne zgoditi, da bodo kar nekaj mest, več kot kdajkoli v zgodovini, zasedliposlanci in poslanke s Kamniškega, kar za naše kraje načeloma ne bi smelo biti slabo.

No, razen seveda v primeru, če ne bo znova obveljal pregovor o kovačevi kobili, česar pa smo Kamničani in Kamničanke nekako že vajeni, mar ne?