Naslovnica / PODJETNIŠTVO IN TURIZEM / Lovska opazovalnica velikanka – nov magnet za turiste, obiskovalce (in inšpektorje)

Lovska opazovalnica velikanka – nov magnet za turiste, obiskovalce (in inšpektorje)

Danes dopoldne so v Ekoresortu pod Veliko planino v Godiču postavili 18 metrov visoko lovsko opazovalnico, ki naj bi bila, po navedbah investitorjev, največja tovrstna opazovalnica na svetu, zaradi česar se utegne v prihodnosti uvrstiti tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Opazovalnica je zares zelo velika in atraktivna, zato smo lahko prepričani, da bo v Godič privabila še več obiskovalcev, med katerimi pa zna biti tudi precej inšpektorjev.

Na štirih razglednih ploščadih ogromne lovske opazovalnice, ki bodo dokončane v prihodnih dneh, naj bi bilo, po navedbah njenih postavljalcev, prostora za  okrog120 oseb, sama, zares zanimiva konstrukcija, ki se pne visoko nad Ekoresort, in katere postavljanje je bila svojevrstna atrakcija že sama po sebi, pa se kljub svoji velikosti, spričo dobre umestitve med drevje, na svojevrsten način zliva z okolico, saj iz nje ne štrli kot kak morebitni monstruozni tujek.

 

Rekordno velika lovska opazovalnica je na nek način tudi svojevrsten pomnik bogatega kamniškega tesarskega izročila, dostikrat podcenjeni tesarski (vele)mojster Janez Bitenc, pa se je s konstrukcijo ogromne, obenem pa tudi nadvse lične in imenitne lovske preže, katere postavitev je potekala tekoče kot po maslu, nedvomno zapisal tudi med žive kamniške tesarske legende.

Zadovoljstva ob novi pridobitvi in atrakciji, ne le Eko resorta, ampak tudi krajev pod Kamniškimi planinami, ki bo zagotovo pritegnila nemalo pozornosti, niso skrivali niti v vodstvu podjetja Palmieri, četudi jim utegne vse skupaj na glavo nakopati novo birokratsko vojno, česar pa so pravzaprav že vajeni.

Slovenska gradbena zakonodaja je namreč nejasna, nedorečena in nedodelana, zaradi česar, skupaj z neživljenjsko dolgimi postopki, na eni strani domala onemogoča smele in inovativne podjetniške pobude in ideje, četudi le-te morebiti ne povzročajo (večje) škode v okolju, obenem pa dobrodošlo spodbujajo razvoj gospodarstva in turizma, po drugi strani pa tovrstna nedorečenost hkrati dopušča ribarjenje v nedorečeno kalnih vodah oz. njene zlorabe.

Spričo tega bi se morda lahko pošalili, da bodo v Eko resortu novo lovsko prežo, vsaj v začetku, uporabljali predvsem za lov na inšpektorje, ki se utegnejo ponovno znajti v nehvaležni dilemi.

Lovska preža oz. opazovalnica bi morda načeloma lahko sodila t.i. nezahtevne oz. pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, katerih gradnja se lahko prične brez gradbenega dovoljenja, obenem pa Uredba o razvrščanju objektov v definiciji o zahtevnih objektih, ki gradbeno dovoljenje potrebujejo, navaja:

“Zahteven objekt je objekt, v katerem se zadržuje večje število oseb, ali objekt, ki ima velike dimenzije, ali objekt, za katerega je vedno obvezna presoja vplivov na okolje po zakonu, ki ureja varstvo okolja, ali drug objekt, če je tako določeno s posebnimi predpisi. Zahtevni objekti so navedeni v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.” Seveda pa bomo lovsko prežo zaman iskali v prilogi med seznamom zahtevnih objektov, medtem ko je v tabeli nezahtevnih objektov navedeno, da mednje ne sodi oz. da sploh ni objekt.  Potem pa naj se človek oz. inšpektor znajde, če se more.

 

Tudi zaradi tega, ker na Upravni enoti Kamnik pravijo: “Iz uradnih evidenc o rešenih in nerešenih upravnih zadevah z delovnega področja prostora izhaja, da na Upravni enoti Kamnik nismo izdali nobenega dovoljenja v zvezi s postavitvijo omenjene opazovalnice, prav tako nismo prejeli v zvezi s tem nobenega zahtevka investitorja.”, Matjaž Zorman, direktor podjetja Palmieri d.o.o. pa nam je danes dejal, da so, ker preža stoji na gozdni parceli, pridobili soglasje Zavoda za gozdove.

Zato lahko pričakujemo, da se bo pestra zgodba Eko resorta v Godiču, kjer so, kot zatrjujejo investitorji, zaenkrat uspešno uspeli ovreči vse inšpekcijske odločbe, preselila na novo, tokrat domala dobesedno, višjo raven.

Seveda pa vse skupaj obiskovalcev Eko resorta, ki se jim zdi zgodba kamniške turistične atrakcije, kljub še vedno prisotnim pomislekom (ali celo nagajanju) nekaterih posameznih krajanov iz bližnje okolice, privlačna in zanimiva, to ne bo motilo kaj dosti, saj bodo Eko resort zagotovo še raje in še pogosteje obiskovali tudi v prihodnje.

Bi bilo pa od pristojnih, predvsem države in zakonodajnih oblasti, najbrž povsem upravičeno pričakovati, da čim prej razpletejo nerazumljivi, preveč nedorečeni in predvsem neživljensko zbirokratizirani gradbeni gordijski vozel ter vzpostavijo povsem jasna in lahko razumljiva pravila igre. Predvsem v smislu kaj in kje je dovoljeno, in kaj in kje ni dovoljeno graditi, ki bodo pod enakimi pogoji enaka za vse državljane, investitorje in vse druge, ki imajo ob vseh kolobocijah, sploh še voljo, da v tej naši deželi še kaj zgradijo.