Naslovnica / NOVICE / Medved se znova sprehaja v bližini naselij

Medved se znova sprehaja v bližini naselij

V zadnjem času je bilo na območju Kamniške Bistrice zabeleženih že kar nekaj primerov bližnjega srečanja z medvedom, ki je predvčerajšnjim ponoči močno prestrašil tudi živino v Bistričici ter dodobra vznemiril tudi tamkajšnje prebivalce.

Da so medvedje že kar nekaj časa stalni in ne le občasni prebivalci gozdov tudi na Kamniškem, se bomo morali počasi kar navaditi, kljub temu pa občasno pojavljanje preveč korajžnih medvedov v naseljih in v bližini stanovanjskih hiš, med prebivalci naselji in zaselkov, ki jih kosmatinci obiskujejo vse pogosteje, vseeno povzročajo kar precejšnjo zaskrbljenost.

Dve noči nazaj so pravi »medvedji alarm« doživeli prebivalci Bistričice, kjer si je radovedni, najbrž pa tudi pomladansko lačen medo, ogledoval pasočo se živino, ki je zaradi tega domala povsem ponorela in z rjovenjem priklicala tudi njihove gospodarje ter sosede, ki so spričo neobičajnega tuljenja živine prihiteli na pomoč.

Kosmati gozdni obiskovalec tokrat, k sreči, sicer ni povzročil nobene škode, razen, da je dodobra prestrašil živino in vznemiril prebivalce, vseeno pa je pojav medveda v naselju med hišami sprožil številna vprašanja in tudi zaskrbljenost.

Kot so nam povedali domačini, proti medvedom sicer nimajo nič, vendar si jih vseeno ne želijo imeti v bližini hiš, saj jih skrbi, ne le za živino, ampak predvsem za lastno varnost in varnost njihovih otrok. Še posebej zvečer oz. ponoči, ko bi lahko kak krajan nehote srečal in presenetil medveda.

Po pripovedovanju domačinov so medveda tokrat videli le bolj od daleč, ko se je že umikal v gozd, ki so ga osvetljevali z baterijskimi svetilkami, tamkajšnji lovci pa predvidevajo, da gre za kake 4 leta starega medveda, ki je bil nekaj dni prej opažen in fotografiran pri krmišču na Jermanci, po ocenah lovcev, pa naj bi imel omenjeni medved kakih 130 kilogramov.

 

Bržkone istega medveda je pred dnevi pri Žagani peči v Kamniški Bistrici, domala iz oči v oči, srečal tudi prebivalec Stranj, ki ga je medo presenetil med nabiranjem čemaža, k sreči pa se je bližnje srečanje končalo zgolj z nekaj strahu.

Minula noč je v Bistričici minila mirno, zato je povsem možno, da se je medved odpravil nazaj proti Kamniški Bistrici oz. kam drugam, vseeno pa se nadejamo, da mu vendarle ne bo prišlo na misel, da bi začel delati škodo, kot je to počel njegov kosmati kolega, ki je potem, ko je pod Menino planino in v Županjih njivah pokončal kar nekaj ovac, svoje plenilsko pohajkovanje končal v »večnih loviščih« pod Krvavcem, kjer ga je ustavila lovska krogla.

Kljub temu, da so medvedje tudi v naših krajih postali stalnica, pa se na njihovo prisotnost zagotovo še nismo povsem navadili, zato večina izmed nas najbrž ne ve, kako moramo ob morebitnem srečanju ravnati.

Panika je odveč, saj medvedi ljudem načeloma sicer niso nevarni, kajti običajno se umaknejo še preden jih človek lahko opazi, ampak glede na to, da obstaja povsem realna možnost, da na sprehodu po kamniških gozdovih morda srečamo tudi medveda, najbrž ne bo nič narobe, če še enkrat ponovimo nekaj navodil Zavoda za gozdove RS, ki nam ob morebitnem srečanju z medvedom lahko pridejo prav.

 

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

  • ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
  • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
  • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
  • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
  • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije