Naslovnica / NOVICE / Predajanje ljudskega znanja na Etnoloških dnevih 2017 v Termah Snovik

Predajanje ljudskega znanja na Etnoloških dnevih 2017 v Termah Snovik

Zadnji poletni vikend je še posebno sladek in dragocen za otroke in odrasle. Počitnice se iztekajo, bliža se vsakdanjost šole in službe. Prav zato, je še posebno pomembno kako ga preživimo in da gremo proti novim dogodkom polni lepih spominov.

So popotnica, ki nas krepi in spodbuja vse leto. Tako, izdatno popotnico nam vsako leto postrežejo v Tuhinjski dolini v obliki etnoloških prireditev na prostem, ki se ob tem času odvijajo v Termah Snovik. Za ugodno dogajanje poskrbi turistično društvo Tuhinjske doline in Terme Snovik, ob pomoči domačinov in ostalih znalcev starih šeg, vedenj in običajev.

To krepko juhico ljudskega znanja in nenavadnosti začno kuhati že na petek večer z veseloigro »Zadrega nad zadrego« (KUD Ivan Cankar Šmartno) in se nadaljevalo s sobotno tržnico ter pestrim kulturnim programom. K osrednji prireditvi in pojedini znanja in še česa, kot jo znajo pripraviti le Tuhinjci, so nas povabili podžupan Matej Slapar, predsednik TD Tuhinjske doline Ivan Hribar in direktorica Term Snovik Petra Zlatoper; vsi si enotni v misli, da nas tradicija združuje in povezuje.

 

Rdeča nit letošnjih etnoloških dni je bilo sadjarstvo v Tuhinjski dolini. Nisi pravi Slovenec, če ne veš česa o jabolkih hruškah in slivah. Pa o šnopsu in moštu, kisu in krhljih. In pravi Slovenec mora v življenju posaditi vsaj eno sadno drevo. Več o tem nam je povedal posebni gost nedeljske prireditve, strokovnjak za sadjarstvo, g. Zobavnik iz Tunjic. Da je slovensko sadjarstvo tema, ki je še kako aktualna tako za samooskrbo kot tudi za turizem in da naša zgodovina potrjuje, da smo bili v tem že od nekdaj dobri, pridni in skrbni gospodarji, ne le v lokalnem temveč v svetovnem merilu je dejstvo ki ga ne smemo prezreti.

Čeprav je lažje kupiti v trgovini sadje z »onega konca sveta« se to ne more kosati s trdoživim bobovcem. Kako spoštljiv odnos so imeli naši predniki do sadnega drevja in pridelave sadja nasploh pričajo tudi imena nekaterih vasi (Češnjice, Podhruška, Hruševka, Kostanj…) . Lahko smo spoznavali različne vrste starih in novejših sort jabolk in si ogledali prikaz pravilnega sajenja sadike jablane in še in še. Če kdo misli, da je zgodovina slovenskega sadjarstva dolgčas, se moti. No, razen, če ne loči jabolk od hrušk… Včasih so res znali marsikaj. Vmes se je mnogo tega zgubilo s prevodom – v globalizem. In danes so posebno dragoceni tisti posamezniki, ki to vedenje še imajo in ga nesebično delijo naprej z mlajšimi rodovi.

Za kulturni program so poskrbeli ljudski pevci ubranih glasov, godba Tuhinjska dolina ter domačinke in domačini dobre volje, ki so nam prikazali stare običaje in delo s starimi orodji, na način kako so to včasih delale njihove babice in dedki. Vse udeležence tele sadne juhice, ki nas bo grela še dolgo v zimo, je spretno in poznavalsko, s prijetnim glasom, povezovala domačinka ga. Manja Žebaljc.

Ali veste kako se pripravi iz jabolk mošt? No, mi smo si to ogledali in poskusili. Iz mošta nekateri delajo tudi jabolčni kis, spet drugi ga pripravljajo iz narezanih jabolk. Videli smo tudi prikaz priprave domačega sadja na sušenje. To je včasih potekalo v lesenih sušilnicah pod katerimi so zakurili ogenj, da se je sadje lepo in počasi sušilo. Ogledali smo si tudi kako nastaja pravo tuhinjsko žganje. Le ogledali, sicer tega članka morda ne bi mogli brati že danes… Za piko na »i« so domače gospodinje pripravile prave dobrote iz domačega sadja. Tisti, ki smo bili tam smo imeli to srečo, da smo lahko poizkušali pečena jabolka z orehovo filo, češpljevo kašo, ki so jo jedli največkrat za »fruštek« (zajtrk), »brečmoh« (zmečkana jabolka z mladim fižolom), češplje s fižolom,…. In zraven se je prilegel sveži jabolčni mošt. Njami, ni boljše kombinacije. Kot je v šali povedal Silvo, ki nam je povedal nekaj zdravih resnic o pripravi mošta, ima vsak gost po današnji pokušini mošta zagotovljeno tudi zdravo prebavo.

Nato smo šli še malce naokrog in še poskušali tukaj to in tamle ono, poklepetali in so napolnili duše s prijaznostjo, ki jo nudita le prijazno okolje in družba.

 

Lepo je videti, da Turistično društvo Tuhinjska dolina in celotna skupnost skrbita za promocijo starih navad in običajev, ki so se dogajali še ne v tako daljni preteklosti.

To so znanja, ki so omogočala preživetje našim prednikom in bodo nekoč tudi nam zagotovila naš nadaljnji obstoj. Veselimo se že kaj nam bodo pripravili v naslednjem letu. Ja, in Silvovo zagotovilo drži!

Besedilo in fotografije: Brigita Artiček