Naslovnica / Sonaravno bivanje in kreativnost / Predavanje o zdravilnih zeliščih zeliščarke Jožice Bajc Pivec

Predavanje o zdravilnih zeliščih zeliščarke Jožice Bajc Pivec

Včeraj, 30 maja zvečer, nas je v Knjižnici Kamnik obiskala izkušena zeliščarka gospa Jožica Bajc Pivec z zeliščarske domačije Pivec iz okolice Šmartnega pri Litiji. Z zeliščarstvom se je začela ukvarjati že leta 1979,  profesionalno pa je po tej poti stopila leta 2010. Povedala nam je, da je bila učenka znanega zeliščarja mag. Jožeta Kukmana od katerega je črpala znanje o zdravilnih zeliščih kot tudi znanje s področja farmacije.

Predavanja se je udeležilo  lepo število  znanja  željnih obiskovalcev, ki so izvedeli kako in kdaj nabirati zdravilne rastline, kako jih očistiti in pravilno shraniti ter njihovo uporabnost v zdravilne namene.

Jožica je pripravila predavanje poznanih zdravilnih  rožic, ki cvetijo ravno v tem letnem času  in so iz širšega kamniškega področja. Povedala nam je, da  se pri zdravilnih zeliščih nabirajo cvetovi, korenine, lubje in listi. Zdravilna zelišča se nabirajo v suhem in  sončnem vremenu, v čistem okolju narave,  ne ob cestnih vpadnicah, najbolje uspevajo na travnikih, ki niso bili gnojeni. Zdravilna zelišča se vedno nabirajo ločeno, vsako zelišče posebej v pletene košare ali vrečke iz blaga, nikoli pa se ne nabirajo v plastične vrečke. Pri nabiranju zdravilnih zelišč  upošteva metodo setvenega koledarja biodinamične kmetovalke Marie Thun. Najbolj ugoden čas za nabiranje zelišč je med 10. in 13. uro, ko imajo v sebi največ zdravilnih učinkovin. Nabrana zelišča je potrebno posušiti vsako posebej, razgrnjena na lesah, ali na kmečki peči, pladnjih, balkonih,  če ne gre drugače pa v pečici segreti do 35 stopinj Celzija. Ko so zelišča suha jih pospravimo v steklene kozarce in shranimo v temnem hladnem prostoru, kjer počakajo 2 leti, razen šipka, ki učinkuje 6 mesecev. Če so zdravilna zelišča starejša se jih ne zavrže, ampak uporabi za sedeče kopeli, kopeli za noge,  ter za kompostiranje.

V nadaljevanju nam je Jožica podrobno opisala več vrst trenutno cvetočih zdravilnih zelišč, ki se uporabljajo za pripravo in pitje čajev, izdelavo tinktur ali pa za pripravo mazil.

Bezeg  (cvetovi) se uporablja za pitje čaja (zdravi bolno grlo, kašelj,..),  iz njega se pripravlja bezgov sirup. Bezgov razredčen kis se uporablja za umivanje las, lubje pa kot mazilo za boleče noge. Glistovnica (praprot)  je učinkovita šele po 1 letu se uporablja v kopeli proti krčem, revmatičnim obolenjem, migreni (vrečko s suho rastlino položiš pod blazino). Kopriva (listi in korenine, brez stebel) v kulinariki nam je vsem poznana kot »divja špinača«, največ učinkovin ima tik pred cvetenjem; čisti kri, čisti strupe iz telesa je odlična mešanica za čaje, znižuje pritisk, odvaja vodo, pomaga pri prebavi. Krvomočnica ali Smrdlička (uporablja se cela rastlina) pomaga pri težavah z neplodnostjo, črevesnih motnjah, vnetju oči,… Materina dušica  (čajna mešanica) se uporablja za težave z dihali, revmatskih obolenjih,.. Orlova praprot (listi in korenine) je dobra za lajšanje težav pri krčih,  revmi, glavobolu, najbolj učinkovita je šele po 1 letu, lahko iz nje pripravimo kopeli proti revmi. Oslad (travniški in brestovolistni) je učinkovit pri vnetnih stanjih, znižuje telesno temperaturo. Plahtica (listi, cvetovi) se priporoča za ženske težave, težave z rodili, pri diabetesu, umirja in pomaga k boljšemu spanju. Ranjak (cvetovi) se uporablja za vse čajne mešanice, diši po medu,  je dober za celjenje ran, pomaga pri bolezni dihal, putiki, za izpiranje ustne votline, težavami z ledvicami, ker je sladek je dobrodošel za diabetike. Trpotec (ozkolistni, širokolistni, medium);  (listi in korenine), deluje dezinfekcijsko, uničuje bakterije, čisti kri,  lahko pa iz njega pripravite tudi trpotčev sirup, ki se uporablja proti kašlju.

Obiskovalci predavanja so v drugem delu aktivno sodelovali z vprašanji o uporabi zelišč, delili svoje izkušnje in dodali tudi nove informacije o  nekaterih drugih aktualnih zeliščih. Glede na zanimanje  prisotnih, ki bi želeli izvedeti še več, bo potrebno tovrstna predavanja še nadaljevati.

Besedilo in fotografije: Brigita Artiček

X