Naslovnica / NOVICE / Spominsko srečanje na Menini planini, planini junakov

Spominsko srečanje na Menini planini, planini junakov

V spomin na dogodke izpred 71. let je včeraj na Menini planini potekala spominska slovesnost, na kateri so se srečali nekdanji borci in veliko število vseh tistih, ki negujejo spomin na Narodno osvobodilni boj in dogodke brez katerih ne bi imeli niti samostojne države.

Pred 71. leti se je na Menini planini odvila bitka v kateri so se partizani IV. operativne cone, četudi izmučeni od zime in pomanjkanja, uspeli taktično in brez večjih žrtev prebiti iz obroča naci-fašističnih sil, ki so jih, z namenom, da jih uničijo, obkolile z vseh strani.

menina 2016 21

 

Veliko množico obiskovalcev prireditve, ki so se na Menino planino včeraj zgrnili iz vseh koncev Slovenije, sta uvodoma pozdravila župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi in župan Občine Kamnik Marjan Šarec, ki je, kot že večkrat ob podobnih priložnostih, prisotne znova navdušil z odločnim, domala uporniškim govorom v katerem je dejal:

menina 2016 61»Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, lepo pozdravljeni na Menini planini, planini junakov. Danes se spet spomnimo veličastnega poglavja naše zgodovine, ko je peščica borcev, ki niso imeli praktično ničesar izvedla legendarni in skoraj nemogoči preboj. To je svetel trenutek naše zgodovine, kakršnih je bilo v naši zgodovini že mnogo. Od Rudolfa Maistra pa do današnjih dni. Tudi danes potrebujemo preboj, ne sicer vojaški, temveč ekonomski, gospodarski, družbeni in socialni. Kajti nahajamo se v čudnih časih. Nahajamo se v časih, ko mora biti pristanišče blokirano, zato, da se kdo zgane in da začutijo, da je dovolj te politike ne ukrepanja, politike stanja ob strani in dopuščanja plenjenja vse vprek. Menim, da je ta slovesnost danes še kako pomembna, kajti zbrali smo se tisti, ki nam je mar za usodo, ki nam je mar, da bi slovenski narod živel tako kot si želi. Ne sanjajmo o evropski federaciji, ampak se najprej zanimajmo za svojo domovino, kako jo bomo izboljšali, kako bomo dostojno živeli in kako bomo končno spravili iz politike tiste, ki si prilaščajo zasluge in se imajo za zaslužne, da danes živimo v svoji državi. Nikoli nisem slišal junakov Menine planine, da bi se hvalili kaj so naredili, ker so tiho in samo njihovi spomini in dejanja govorijo sama zase. Kajti potrebujemo dejanja in ne besed. Menina planina je dokaz kaj lahko storita volja in pogum in tudi ne prilaščanje zaslug posameznika.  Samo skupaj, kot celota lahko dosežemo tisto, kar si želimo. Ne moremo pozivati k enotnosti hkrati pa ne preprečevati tistim, ki delajo neenotnost, da obstajajo. Taki morajo za vedno oditi, potem bo enotnost prišla sama od sebe in to od vrha navzdol. Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, želim vam prijeten dan in naj spomin nikoli ne umre.

Smrt fašizmu, svoboda narodu!«

S pozdravnim nagovorom, ki je bil večkrat prekinjen z bučnim aplavzom strinjanja, si je Marjan Šarec prislužil številne čestitke, govor kamniškega župana pa je bil kot nalašč za uvod v razmišljanje slavnostnega govornika, člana Predsedstva ZZB NOB Milana Gorjanca, ki je v svojem kritičnem govoru okrcal hlapčevstvo oblasti ter obenem konkretno povlekel vzporednico z dogodki iz preteklosti in sedanjim časom ter med drugim dejal:

menina 2016 75»Slovenska vlada v podpori nacionalistični ukrajinski oblasti bolj hiti in je bolj prizadevna, celo od madžarske, ki naj bi bila za Evropo skrajnje nacionalistična. Pa kmalu bomo poslali našo vojsko v sestavo natovskega kontingenta v Ukrajino in Poljsko. Sicer tega še ni rekel nihče, toda predsednik naše vlade je že podprl natovska prizadevanja na mejah z Rusijo, čeprav se bo čez nekaj dni slikal ob ruskem predsedniku Putinu. Nato hoče poleg ZDA, da tam sodelujejo v tej brambovski menažeriji Angleži, Francozi in Nemci. Njim se zagotovo bodo pridružili naši natovski nadzavezniki Italijani in oni nas bodo ljubeznivo povabili, da stražarčimo (držimo stražo) ob njihovi bazi kot je to primer že več kot desetletje od Albanije, Bosne, Kosova in Afganistana. Za skupno obrambo je treba prispevati vsaj denar pa še kakšnega vojaka. Rusija da grozi Poljski, baltskim državam, Ukrajini. Kapitalistična Rusija naj bi spet ogrožala svetovni mir kot je to počela komunistična Sovjetska zveza. Treba je ustvariti novega močnega sovražnika, da se bo ameriška vojaška industrija opomogla od letargije zadnjih 25 let zaradi slabe in nemočne Rusije. Treba je Rusijo prisiliti, da proda svoje bogastvo zahodnim kapitalistom, sibirska nafta in plin jih mikata. Če nas Rusija ogroža kot članico Nata, zakaj pa ne izstopimo iz te militaristične in militantne druščine in postanemo nevtralni kot Avstrija? In spet je naš predsednik izrekel zelo žaltavo besedo. Evropa bo federalna ali pa je ne bo. Zelo modro rečeno od človeka, ki je sicer zelo malo prispeval, da smo iz ene federacije pobegnili, v kateri smo bili prvi, vodilni in najbogatejši. Zdaj naj bi pa zlezli v federacijo, kjer bomo najmanjši, med najbolj revnimi in naš glas ne bo segel niti do sosednje vasi, kaj šele v deveto deželo. V vsaki federaciji se veliki dogovorijo na škodo majhnih. Zagotovo bomo na nemško-francoskem vlaku stali na hodniku na eni nogi. Mogoče pa bomo nekoč postali cokla temu vlaku kot smo to bili v rajnki Avstro-ogrski, pa Kraljevini pa Titovini. Samo zdaj ne bomo izstopili po svoji volji in svojo odločnostjo. Brcnili nas bodo z vlaka, pa še hvaležni jim bomo. Spet bomo imeli priložnost, da se združimo in postavimo na svoje noge, da zaživimo svobodno vse do dne, ko nas neka nova politična elita ne zvleče v neko novo druščino. Predsedniku države pa bi svetoval stari slovenski pregovor, da vsaka neizrečena beseda je zlata vredna.«

menina 2016 68

 

Program slovesnosti na Menini planini je popestrila Godba Zgornje Savinjske doline, pevci in pevke KD Bočna, osnovnošolci OŠ Gornji Grad, recitator Tone Šepec, pripadniki Častne enote Slovenske vojske ter člani zgodovinskih društev.

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve