Hvala lepa, teta Zima,
dolga si bila, a prima,
od Miklavža do Božiča,
ko se Dedek Mraz pridriča.
Hvala ti za novo leto,
štruklje, šunko in panceto
ter za krofe in koline,
še se nam cedijo sline.
Hvala še za zimsko vreme,
za bregove zasnežene,
tople kape, rokavice,
z mrzlo sapo obrito lice.
Za igluje in snežake,
snežne kepe in junake,
ki se vozijo s sanmi,
koder nogi zgolj drsi.
Za veselje drsališča
in kristalov mrzlih blišča;
hvala za počitnice,
čeprav prekratke so bile.
Hvala ti za vse razvade,
malo manj pa za prehlade,
gripo, kašelj in vročino,
smrklja reko ter angino.
Res bili smo te veseli,
sploh ob peči, ko smo greli
v vinu nageljnove žbice,
mrzle noge in koščice.
Zdaj bi pa lahko že šla,
tja na drugo stran sveta,
ptički ženijo se, veš,
hvala zdaj za to – da greš.
