Naslovnica / NOVICE / Ko pade staro mestno drevo

Ko pade staro mestno drevo

Včeraj popoldne, malo pred 16. uro, je svojo senco še zadnjič vrglo staro mestno drevo, mogočen divji kostanj, ki je več kot stoletje dajalo zavetje pred poletno vročino in zaljšalo mestno podobo.

Spomladi bo pesem Cveteli so beli kostanji v mestu nekoliko tišja, ampak padli divji kostanj, od katerega je ostal samo še panj, in je bil, kot še nekaj njegovih mestnih kolegov, zaščiten kot lokalna naravna vrednota, je bil že star in votel zato je predstavljal potencialno nevarnost, da se zlomi in nenadzorovano podre sam od sebe.

Ko pade drevo – Foto: Helena Plahuta

 

Bržčas bi drevo najbrž lahko raslo še kako stoletje dlje, če ne bi bilo v času svojega življenja deležno nestrokovnih posegov in pohabljanja, oz. kot je v svoji diplomski nalogi Urbana drevnina v starem delu Kamnika, leta 2009 zapisala Irena Debevc:

»Navadni divji kostanj je drevo, ki se je v preteklosti, zaradi hitre rasti, mogočnosti in lepega cvetja, veliko uporabljalo v mestih. Drevesa navadnega divjega kostanja v Kamniku je najti na Žalah, na tržnici, pod Malim gradom in dve drevesi ob Šolski ulici. Navadni divji kostanj je najlepši, če ga sadimo v skupinah ali v drevoredih. Ker se rane slabo cvelijo je nujno redno obrezovanje, tako da povzročamo čim manjše rane, kar pa se v praksi ne upošteva. Skoraj vsa drevesa imajo obglavljene veje debeline tudi 20 centimetrov ali več, površinske rane na deblu večje od 1/3 debeline debla, posledično so praktično pri vseh drevesih prisotne glive in razpad v notranjosti debla. Navadni divji kostanj je tudi močno prizadet od zavrtača navadnega divjega kostanja ter listne sušice. 20 dreves, kar predstavlja 83,3% dreves navadnega divjega kostanja je starih, 4 drevesa so zrela, mladih in srednje starih dreves na popisanem območju ni. Eno drevo je občutno poškodovano, dve drevesi sta umirajoči, ostalih 21 dreves pa je močno poškodovanih. Zdravih in lažje poškodovanih dreves ni. Ker je večina dreves v Kamniku starih in močno prizadetih, mladih dreves pa se ne sadi več, navadni divji kostanj počasi izginja iz mesta, kar je po svoje škoda, saj zraste v mogočno, zelo estetsko drevo.«

Na javnih mestnih površinah in površinah javno dobrega je bilo leta 2008 popisanih 390 dreves, med katerimi je bilo 24 dreves divjega kostanja.

Na mestu podrtega drevesa naj bi bilo, po zaenkrat še neuradnih podatkih, posajeno novo drevo, vsi skupaj pa bomo najbrž potrebovali kar nekaj časa, da se navadimo spremenjene mestne podobe.

Fotografije: Helena Plahuta

2016-03-11

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Piškotki, ki so namenjeni anonimnemu spremljanju obiskanosti in delovanja naše strani.

Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
  • _ga
  • _gid
  • _gat

Piškotki namenjeni prikazovanju oglasov naših zunanjih oglaševalskih partnerjev.

Google Adwords
Uporabljamo Adwords za beleženje konverzij preko google oglaševanja.

Google Tag Manager
Piškotki namenjeni spremljanju in analizi prometa na spletni strani.

Facebook Pixel
Facebookovi piškotki so potrebni za sledenje povezavam v družabnih medijih in prikaz vtičnikov z vsebinami (fotografije, videi, prenosi v živo...).  
  • m_pixel_ratio
  • presence
  • sb
  • wd
  • xs
  • fr
  • tr
  • c_user
  • datr

Google Adsense
Uporabljamo Google AdSense za prikaz spletnega oglaševanja na naši spletni strani.
  • _tlc
  • _tli
  • _tlp
  • _tlv
  • DSID
  • id
  • IDE

Save
Shrani nastavitve
Exit mobile version
X