Odprtje se bo odvijalo v sredo, 8. junija 2016, ob 19. uri na Glavnem trgu.

V Foto klubu pripravljajo največji projekt zadnjih let – Kamniški mesec fotografije, ki je del mednarodnega bienala Fotonični trenutki, ki v okviru evropskega meseca fotografije poteka po različnih evropskih prestolnicah. Kamnik bo gostil tri razstave in se s tem postavil ob bok Dunaju, Parizu, Atenam, Bruslju in drugim evropskim prestolnicam, kjer poteka ta mednarodni festival sodobne fotografije.

Kolektiv Foto kluba Kamnik (Blaž Janežič, Katja Jeras, Dušan Letnar, Jana Nakrst Dragaš, Robert Novak, Simon Podgoršek, Mateja Ravnikar, Aleš Senožetnik, Lučka Vavpetič) pripravlja razstavo Drevesa Kamnika.

Drevesa Kamnika je dokumentarni projekt kolektiva avtorjev, ki želijo objektivno predstaviti posamezna drevesa iz njihovega lokalnega okolja.

Člani Foto kluba Kamnik, že deseto leto prirejajo razstavo na prostem, v centru mesta, znano pod naslovom Oko Kamnika. Tokrat so se odločili za skupen koncept, ki pomeni tudi redukcijo avtorstva posameznika. Tokrat ni več pomembna osebna avtorska zgodba in interpretacija vsakega od fotografov, pač pa vsi skupaj delujejo za izvedbo skupne ideje po enotnih tehničnih smernicah. Njihovi razlogi za zanimanje za drevesa so različni. Nekateri jih vidijo predvsem kot pomembne naravne elemente, ki nam omogočajo naše preživetje in nam dajejo kisik in hrano. Nekatere drevesa pomirjajo, saj dajejo senco, plodove, ter nas povezujejo z naravo. Nekatere med njimi zanimajo drevesa v neokrnjeni naravi, drugi se bolj posvečajo njihovi vpetosti v urbani prostor, kjer so lahko drevesa močan arhitekturni element, bodisi v estetskem smislu ali celo kot gradbeni material. Drevesa so tudi surovina za papir, ki je bistveno pripomogel k napredku, razvoju znanja in nenazadnje tudi fotografije. Predvsem pa so živa bitja, ki bivajo v svojem ritmu, na glede na tempo človeškega življenja in razvoja.

Sodelujoči avtorji so se dločili za dokumentiranje dreves, ki so nekakšni osamelci in stojijo sami. Način fotografiranja je bil čim bolj objektiven, enoten, tipološki in je sledil načelom Becherjevske estetike. Precej bolj kot biološke vrste jih zanimajo estetske kompozicije in ”osebnost” portretiranih dreves. Tak odnos se jim zdi tudi najbolj spoštljiv, saj predstavlja sistem, v katerem se ustvarjalni ego posameznika razblini in se začne delovanje izključno za neko večjo skupnost že v fazi ideje in produkcije, ne le pri vprašanju avtorstva. Determiniranost končnega izdelka kot vedno najprej začrta (Flusserjev) program aparata, nato pa zelo natančna kolektivna navodila pripeljejo do rezultata, kjer je delo vsakega posameznika zabrisano in zamenljivo. V polje umestnosti ga za razliko od avtomatizirane fotografije, portretiranja za dokumente in fotografije za namene biologije umešča predvsem dejstvo, da gre za splošne namene precej neuporabno fotografijo.