Naslovnica / KULTURA / Moč žensk Boštjana Plesničarja

Moč žensk Boštjana Plesničarja

V Galeriji Pogled je bila včeraj odprta razstava likovnih del Boštjana Plesničarja, ki jo je avtor, kot nalašč za mednarodni dan žena, poimenoval – Woman’s power,

O razstavi in ustvarjalnem delu Boštjana Plesničarja, pa je kustosinja Medobčinskega muzeja Kamnik in vodja galerije Pogled Saša Bučan zapisala:

Slikar Boštjan Plesničar (1968) je leta 1996 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri mentorju profesorju Emeriku Bernardu. Leta 2000 je z zagovorom magistrske naloge Skrivnostna trivialnost zaključil podiplomski študij pri Lojzetu Logarju.

Tokrat Boštjan Plesničar v svojem igrivem, humornem, živopisnem zapisu obravnava temo ženske, ki je tudi sicer malodane venomer prisotna v vsebinah njegovih del. V njegovi umetnosti ni prostora za likovne teorije, razpredanje o višjem v tem ali onem delu. Plesničar namreč ni prav običajen umetnik, čeprav so njegova dela, strogo gledano, klasična. Klasična v formatu, v ploskvi, na kateri, s klasičnimi barvami, nenehno vznikajo nove podobe. Svojstvena izraznost ga spremlja, odkar ustvarja, zato v njegovem širokem razponu mnogokrat le njemu znane svojevrstne mitologije včasih le stežka poiščemo pravo zgodbo. A to nam Plesničar tudi dopušča – da smo tudi sami sebi razlagalci njegovih zgodb, ki imajo (lahko) številne interpretacije. Dela v sebi nosijo številne likovne provokacije, ki so največkrat komentarji na sodobni svet in na svet, ki neprestano kroži, se menjava in vznika v umetniku samem – vsebina je torej tudi razmislek o osebni vlogi znotraj tega sveta. Tako je to zunanji svet ali pa podzavest, kjer se posamično poveže v novo ustvarjeno in se realizira v novi podobi.

 

Pogosto kritiziran zaradi (ne)sloga, ki je pravzaprav postal Plesničarjev osebni slog, zagotovo v sebi nosi izjemno izrazito spontanost, pa najsi gre za slikanje, ki nastaja brez predhodnih skic, ali pa za vsebino, ki v kratkem obdobju prehaja iz ene tematike v drugo brez napovedanih razvojnih stopnic. Z eno besedo – spontana umetnost, a prav zato iskrena, ki sledi Dubuffetovemu reklu, da je umetnost vizija in vizije se ne ustvarja z namenom ustvariti jo, ampak instinktivno. Plesničar ostaja večni upornik, outsider; ne zanimajo ga zadnji modni trendi, ki prepogosto dajejo vtis intelektualne omejenosti – v njegovih delih najdejo zavetje igrivost, živost, utripanje v nas, humornost in tudi kritičnost, ki pa prihaja skozi vrata rahle provokacije in hudomušnosti in nikakor in nikoli ne temelji na teži problematike same.

 

Plesničarja uvrščajo v danes že kar termin premoderno – besedno povezavo, ki jo je ob izteku 20. stoletja »likovno-kritiški svet« prilepil na dela Oliverja Marčete. Marčeti so se v svojih hotenjih pridružili tudi nekateri drugi avtorji, med prvimi Plesničar – premodernisti so tako nastopili proti institucionalni aroganci in leta 2002 ustanovili Hlevzej – Muzej premoderne umetnosti v Hotiču pri Litiji. Dokazali so, da slika in slikarstvo nista mrtva, da v sebi nosita še mnogo neizrečenega. Dokazali so, da slika in slikarstvo nista mrtva, da v sebi nosita še mnogo neizrečenega. Ustvarjalci idej so tukaj, kreativni impulzi so živi, umetnost pa, kot tisto najsvobodnejše, živi naprej – spontana in domiselna. Premoderna umetnost ne pozna smeri ne določenega sloga – stalnica je le čist in vseh priponk osvobojen likovni izraz.

Razstava Boštjana Plesničarja bo v galeriji Pogled na ogled do 9. aprila 2018.

2018-03-09

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Piškotki, ki so namenjeni anonimnemu spremljanju obiskanosti in delovanja naše strani.

Google Analytics
Za izboljšanje naše spletne strani sledimo anonimnim uporabniškim informacijam.
  • _ga
  • _gid
  • _gat

Piškotki namenjeni prikazovanju oglasov naših zunanjih oglaševalskih partnerjev.

Google Adwords
Uporabljamo Adwords za beleženje konverzij preko google oglaševanja.

Google Tag Manager
Piškotki namenjeni spremljanju in analizi prometa na spletni strani.

Facebook Pixel
Facebookovi piškotki so potrebni za sledenje povezavam v družabnih medijih in prikaz vtičnikov z vsebinami (fotografije, videi, prenosi v živo...).  
  • m_pixel_ratio
  • presence
  • sb
  • wd
  • xs
  • fr
  • tr
  • c_user
  • datr

Google Adsense
Uporabljamo Google AdSense za prikaz spletnega oglaševanja na naši spletni strani.
  • _tlc
  • _tli
  • _tlp
  • _tlv
  • DSID
  • id
  • IDE

Save
Shrani nastavitve
Exit mobile version
X