Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Kamniški podjetnik Matej Slapnik je, z namenom ohranjanja tradicionalnega pašništva, pastirjem, ki na Veliki planini dejansko izvajajo pašo, namenil namensko donacijo v višini 10.000 evrov.
Konec lanskega leta sta Janez Koželj, predsednik Pašne skupnosti Velika planina, in Matej Slapnik, zastopnik družbe za upravljanje naložb Senektus, ki ga javnost pozna predvsem po njegovi uspešni ter priljubljeni blagovni znamki Lelosi, sklenila dogovor o donaciji o sredstev, ki utegne vsaj v neki meri olajšati delo pastiric in pastirjev na Veliki planini.
Donacija družbe Senektus v višini 10.000 evrov je namreč namenska, namenjena pa je izključno ohranjanju tradicionalnega pašništva oz. neposredni podpori dejavnosti tistih aktivnih članov pašne skupnosti, ki na Veliki planini dejansko še izvajajo tradicionalno pašo ter stroškom, ki so neposredno povezani z opravljanjem njihove pastirske dejavnosti.
Še pred pari desetletji so bile pastirske koče namreč polne pastiric in pastirjev, ki so tekom pašne sezone bivali na Veliki planini, pasli krave, kisali mleko, delali sir in tudi znamenite trniče, s svojo stalno prisotnostjo in običaji pa, kot živa kulturna dediščina, skrbeli za ohranjanje tradicionalnega pašništva ter izročilo in podobo Velike planine, kot jo poznamo oz. se je vsaj še spominjamo.
Žal pa je pravih pastiric in pastirjev na Veliki planini iz leta v leto manj. Vzroki za to so različni, v veliki meri pa jih gre iskati modernemu načinu življenja in bržkone tudi v (pretirani) modernizaciji same planine, zaradi česar obstaja resna bojazen, da bo pastirsko izročilo Velike planine, če ga ne bomo znali vzpodbujati in ohraniti v živi obliki, sčasoma utonilo v pozabo oz. se bo, zgolj za zabavo turistom, sprevrglo v nekakšno nostalgično, karnevalsko-muzejsko folkloro.
Zato ima tovrstna namenska donacija, kakršne v naših krajih še nismo zasledili, zagotovo še toliko večji pomen in težo. V donatorski pogodbi je namreč določeno, da sredstva ne smejo biti uporabljena za morebitne infrastrukturne, investicijske, komunalne ali podobne splošne projekte Pašne skupnosti Velika planina, ki niso neposredno povezani z izvajanjem pašništva, ampak je namenjena izključno tradicionalnim pašnim dejavnostim in povezanimi stroški velikoplaninskih pastiric in pastirjev, ki še vztrajajo na prelepi planini.
Prepričani smo, da bodo prejeta sredstva, ki jih lahko razumemo tudi kot svojevrstno, konkretno in neposredno vzpodbudo za nadaljevanje in ohranjanje tradiconalnega pašništva na Veliki planini, tamkajšnjim pastirjem in pastiricam prišla še kako prav in jih bodo porabili z veliko premišljenostjo in preudarnostjo, morda pa pripomorejo celo k temu, da se v pastirske vrste začno aktivno vključevati tudi mlajše generacije.
Ker dobri zgledi vlečejo se nadejamo, da se konkretni podpori pastirjev in ohranjanju tradicionalnega pašništva na Veliki planini v prihodnje pridruži še kateri izmed lokalnih podjetnikov, še posebej tisti, ki velikoplaninske kravice in idilično izročilo pastirjev uspešno izrabljajo za trženje svojih turistovskih koč.
Velika planina namreč ni le turistična destinacija ali prostor investicij in projektov. Njeno bistvo so pastirji, krave, pastirski stanovi in življenje, ki se tam vsako poletje znova vzpostavi. Ljudje na planino prihajajo zaradi pristnosti in tradicije, pastirji pa pri tem niso zgolj dekor ali folklorni dodatek, ampak nosilci identitete planine. Brez pastiric in pastirjev pa Velika planina kaj hitro lahko postane zgolj lepa, vendar prazna kulisa.
Zato se ob vsem skupaj odpira vprašanje, ali so pastirji v obstoječem sistemu upravljanja planine res v pravi simbiozi z Občino in Družbo Velika planina – še posebej ob dejstvu, da se na planini ustvarjajo prihodki iz turizma, medtem ko osnovni pogoji za delo in bivanje pastirjev, kot je denimo urejena oskrba z elektriko, še vedno niso sistemsko rešeni.
