Naslovnica / NOVICE / Denacionalizacija: Kako draga bo upravna stavba Občine Kamnik?

Denacionalizacija: Kako draga bo upravna stavba Občine Kamnik?

Meščanska korporacija Kamnik je v postopku denacionalizacije že dobila vrnjene gozdove na območju Kamniške Bistrice, pod velikim vprašajem denacionalizacijskega postopka pa je še nekaj ključnih nepremičnin na območju Kamnika, katerih vračilo v naravi bi predstavljalo velik udarec za vse občanke in občane občine, ki bi lahko vsaj za nekaj let zavrl razvoj celotne občine.

Največje in najpomembnejše, obenem pa tudi “najdražje” vprašanje, ki se pojavlja v zvezi s postopkom denacionalizacije, je zagotovo usoda upravne stavbe Občine Kamnik. V primeru, da Meščanska korporacija Kamnik omenjeno stavbo dobi vrnjeno v naravi, bo morala Občina Kamnik plačati visoko odškodnino, obenem pa v nadaljevanju za omenjene prostore bržkone plačevati tudi zajetno najemnino.

Za Občino Kamnik in njene občane bi bilo še najugodneje, če bi bil denacionalizacijski zahtevek MKK za vračilo stavbe v naravi zavrnjen, saj bi v tem primeru odškodnino MKK izplačala država. Je pa vse skupaj neke vrste denacionalizacijska loterija, zaradi česar je v igri tudi možnost, da se Občina Kamnik in Meščanska korporacija Kamnik poravnata, kar pa bi bilo za Občino Kamnik in njene občane bržkone vseeno precej drago.

Seveda pa obstaja še ena, najbrž vsaj nekoliko naivna, če že ne kar utopična možnost, in sicer, da Meščanska korporacija Kamnik, če je njenemu vodstvu in članom sploh mar mesta, občine in občine ter njenih občanov, svoj denacionalizacijski zahtevek za občinsko stavbo preprosto umakne.

Ker o poteku postopka denacionalizacije že dlje časa ni bilo moč zaslediti nobenih konkretnih novic, smo Občino Kamnik zaprosili za informacijo v zvezi z denacionalizacijskim postopkom, ki lahko v najslabšem primeru pomeni zelo velik finančni udarec za celo občino Kamnik oz. za vse občane in občanke, saj bi, na račun morebitnih odškodnin, ki bi jih morala Občina Kamnik izplačati Meščanski korporaciji Kamnik, v veliki meri lahko trpel nekajletni razvoj celotne občine.

Z Občine Kamnik so nam posredovali pojasnilo, ki se glasi:

“Kot je znano, je v letu 2015 Ustavno sodišče Republike Slovenije že pravnomočno odločeno zadevo ponovno odprlo in postopek vrnilo na prvo stopnjo – v konkretnem primeru v odločanje Upravni enoti Kamnik. V tem času je Upravna enota že pravnomočno odločila o večjem delu denacionalizacijskega zahtevka (zavezanka za vrnitev je bila Republika Slovenija ali pa Občina Kamnik), odprte pa ostajajo še nekatere zadeve, za katere predvidevamo, da bodo (vsaj na prvi stopnji) rešene vsaj v letu dni.

Za Občino Kamnik je še posebej pomembno, da je bil npr. zavrnjen zahtevek za vračilo nepremičnin, ki v naravi predstavljajo ceste, vodotoke, pokopališče na Žalah s pripadajočimi zemljišči, zemljišča na Malem gradu, parkirišča, zelenice, stavbo, v kateri se nahaja Policijska postaja Kamnik,… Nekatere zadeve pa nasprotno še niso zaključene in postopki še potekajo. Med njimi gre predvsem za nekatera (preostala) zemljišča na območju kamniških Žal, pa tudi za občinsko upravno stavbo (oziroma nepremičnini parc. št. 16 in 15 k.o. Kamnik).

Kar zadeva postopek v zvezi z občinsko upravno stavbo je stanje takšno, kot je navedeno zgoraj. Postopek je v reševanju pred Upravno enoto Kamnik, ki je v skladu z veljavno zakonodajo pristojna za reševanje tovrstnih zahtevkov na prvi stopnji. V postopku se zahtevku lahko ugodi ali pa se ga zavrne. V kolikor je zahtevek umaknjen, se postopek ustavi. Vsekakor je med samim postopkom možno tudi skleniti poravnavo, kar izrecno določa 69. člen Zakona o denacionalizaciji. Ta namreč izrecno navaja, da upravičenci in zavezanci lahko med postopkom pred organom prve stopnje vsak čas sklenejo poravnavo o premoženju, ki je predmet denacionalizacije. Poravnava lahko obsega vse premoženje denacionalizacije ali njegov del. Organ prve stopnje lahko opozori stranke v postopku na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo. Poravnava ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami zakona. Poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji.

V kolikor bosta torej stranki v postopku denacionalizacije sklenili poravnavo, bo morala ta vsekakor temeljiti na veljavni zakonodaji. Upravni organ, ki vodi postopek, je namreč dolžan po uradni dolžnosti skrbeti, da besedilo poravnave ni v nasprotju s prisilnimi predpisi. V primeru, da bi bila poravnava dejansko dogovorjena, bo moral besedilo le-te vsekakor najprej pregledati upravni organ. Glede na dejstvo, da gre za izredno pomembno zadevo glede delovanja Občine Kamnik, bo občinska uprava vsekakor pred morebitno sklenitvijo poravnave le-to predložila v soglasje Občinskemu svetu Občine Kamnik. S tem bo sklenitev morebitne poravnave tudi transparentna – v primeru, da občinski svet soglasja ne bi podal, poravnava ne bo sklenjena.

O možnih opcijah in scenarijih je v tem trenutku še preuranjeno govoriti, prav tako ni mogoče napovedati, ali bosta stranki v postopku sklenili poravnavo ali bosta pustili, da o zadevi meritorno odloči pristojen organ. Vsekakor je mnenje občinske uprave, da bi bilo smiselno zadevo zaključiti s poravnavo, v kolikor se bo za le to mogoče dogovoriti, saj se v tem primeru izognemo (skoraj gotovemu) dolgotrajnemu upravnemu ter sodnemu postopku. V interesu Občine Kamnik vsekakor je, da občinska upravna stavba ostane v lasti občine in ta cilj zasledujemo tudi v denacionalizacijskem postopku.

Ne glede na tek upravnega (denacionalizacijskega) postopka sta se udeleženi stranki dogovorili, da se bosta v prvi polovici leta 2019 sestali na sestanku, na katerem se bosta pogovorili o možnostih sklenitve poravnave v zvezi z občinsko upravno stavbo. Ali bo postopek dejansko zaključen s sklenitvijo poravnave, pa (kot navedeno) v tem trenutku ni mogoče napovedati.”