Naslovnica / POUDARJENO / Goloseki v Kamniški Bistrici
Foto: Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico

Goloseki v Kamniški Bistrici

Ker so se na območju Kamniške Bistrice pojavili obsežnejši goloseki, občinsko svetnico Alenko Jevšnik, zanima, kako bo občina Kamnik, kot članica Meščanske korporacije Kamnik, vplivala na to, da bo gospodarjenje z gozdovi v skladu s smernicami in direktivami o Naturi 2000?

Občinska svetnica Alenka Jevšnik (LMŠ) je v imenu svoje svetniške skupine občinski upravi Občine Kamnik, ki je s 14. deleži tudi članica Meščanske korporacije Kamnik, zastavila več vprašanj, ki se nanašajo na gospodarjenje s tamkajšnjimi gozdovi in ohranjanjem narave.

Alenka JEVŠNIK – LMŠ, št. 36 Občina Kamnik na svoji spletni strani med drugim promovira »čarobnost« doline Kamniške Bistrice:

»Dolina  Kamniške  Bistrice  je  kraj  za  pohodnike,  kolesarje,  kraj  za  ljubitelje  narave  in  miru.  Dolina Kamniške Bistrice je dobila ime po istoimenski reki, ki je v celotnem toku dolga 33 km in se izliva v reko Savo. Reka velja za eno najčistejših v Sloveniji, najbolj čarobni pa so prav tisti prvi odseki z vrsto naravnih znamenitosti.« (https://www.kamnik.si/mesto-kamnik/turizem-in-gostinstvo)

Vendar  pa  je  ta  »čarobnost«  v  zadnjih  letih  vse  bolj  okrnjena,  saj  je  v  dolini,  ki  je  del evropskega  omrežja  posebnih  varstvenih  območij  Natura  2000,  vse  več  posek  oziroma golosekov (vključno z nepospravljenimi  vejami),  ki  kazijo  in  ogrožajo  ta  kamniški  biser:  V  Koncu  proti  Kokrškem  sedlu,  v  bližini  Spominskega  parka,  v  dolini  Kamniške  Bele,  na  Kopiščih (kjer je agrarna skupnost Meščanska korporacija Kamnik zgradila veliko deponijo za les itd.

Nekaj izmed fotografij, ki jih je na svoji FB strani objavila Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico

 

Na omenjene težave je v svojih prispevkih v Kamničan-ki že večkrat opozarjal Rok Kralj, ki je v  zadnjem  pismu  ovrgel  nekatere  trditve  predsednika  MKK,  g.  Mesnerja,  ki  trdi  kako  gospodarno ravnajo in da so goloseki potrebni za hitrejšo obnovo gozda.

Vprašanje za vodstvo Občine Kamnik:

V  svetniški  skupini  LMŠ  smo  prepričani,  da  mora  dolina  ostati  prijazna  tako  živalim  in rastlinam, ki s svojo čarobnostjo v dolino vabijo turiste od blizu in daleč. Kako namerava ukrepati Občina Kamnik, ki je tudi članica MKK, da bo zgornji  del  doline  Kamniške  Bistrice  ostal še naprej čaroben in privlačen za turiste?

Kako bo občina Kamnik, kot članica Meščanske korporacije Kamnik, vplivala na to, da bo gospodarjenje z gozdovi v skladu s smernicami in direktivami o Naturi 2000 (direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic in direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst)?

Kako  bo  Občina  Kamnik  vplivala  na  to,  da  bo  denar,  pridobljen  s  posekanim  lesom uporabljen v korist občank in občanov Občine Kamnik?

Odgovor sta v imenu občinske uprave pripravila Maja SUŠNIK, direktorica občinske uprave in Aleš ŠKORJANC, podsekretar – vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti, gospodarske javne službe in finance:

Vrsta  in  izvajane  ukrepov  Natura  2000  (direktiva  Sveta  79/409/EGS  z  dne  2.  aprila  1979  o  ohranjanju prosto živečih ptic in direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst) so zaobjeti v veljavnem Gozdnogospodarskem  načrtu  za  gozdnogospodarsko  enoto  Kamniška  Bistrica  (2019– 2028),  ki  je  bil  sprejet  s  Pravilnikom  o  gozdnogospodarskem  načrtu  gozdnogospodarske enote  Kamniška  Bistrica  (2019–2028)  (Uradni  list  RS,  št.  79/19).  Ta  je  za  lastnike  gozda  (v  tem  primeru  Agrarna  skupnost  Meščanska korporacija  Kamnik –  v  nadaljevanju  tudi:  AS MKK) zavezujoč. V lanskem letu je v dneh od 21.8. 2019 do 3. 9. 2019 potekala v prostorih Zavoda  za  gozdove  Slovenije (v  nadaljevanju  tudi:  ZGS),  Območna  enota  Ljubljana – Krajevna          enota    Kamnik    in    na    spletišču    državne    uprave (https://www.gov.si/teme/gozdnogospodarsko-nacrtovanje/)  tudi  javna  razgrnitev  načrta, javna obravnava pa je bila v četrtek, 22.8. 2019,  ob  9.  uri  v  prostorih  ZGS,  na  sedežu  Krajevne  enote  Kamnik.  Tam  so  gozdarji ZGS predstavili osnutek tega desetletnega načrta za gospodarjenje z gozdovi gozdnogospodarske enote Kamniška Bistrica, ki obsega severni del  občine  Kamnik.  Vsi  deležniki  in  širša  javnost  si  je  osnutek  načrta  lahko  podrobneje ogledala  in  tudi  posredovala  morebitne  pripombe,  predloge  ali  dopolnitve  za  izboljšanje načrta. Občina Kamnik je tako na vlogo ZGS in po pregledu načrta podala pozitivno mnenje k predlogu tega gozdnogospodarskega načrta za obdobje 2019–2028.

Dinamika  izvajanja  posameznega  gozdnogospodarskega  načrta  se  v  skladu  z  veljavnimi predpisi usklajuje med lastniki gozdov in Zavodom za gozdove Slovenije.

Na osnovi navedenega načrta je AS MKK pripravila Posestni načrt za leto 2020. Posestni načrt  je  ena  od  oblik  tolmačenja  in  prilagajanja  desetletnih  gozdnogospodarskih  načrtov lastnikom.  Predstavlja  izvleček  iz  aktualnega  gozdnogospodarskega  načrta,  prilagojen lastniku  za  tekoče  leto  gospodarjenja.  Iz  posestnega  načrta  lastnik  gozda  lahko  pridobi osnovne podatke: obseg gojitvenih del in sečnje za tekoče leto, nujna vzdrževalna dela v gozdu in na gozdni infrastrukturi, potrebna varstvena dela, pridobi pa tudi osnovno finančno ovrednotenje gospodarskih ukrepov.

Agrarna  skupnost  Meščanska  korporacija Kamnik je  prvi  posestni  načrt  za  upravljanje gozdne  posesti  pripravila  v  letu  2019,  njeni  člani  pa  so  ga  sprejeli  in  potrdili  na  letnem občnem zboru. Prav tako je bil Posestni načrt za leto 2020 sprejet in potrjen na letnem občnem zboru v letošnjem letu.

Iz omenjenega načrta je mogoče razbrati, da AS MKK v letu 2020 iz naslova prodaje lesa iz gozdov pričakuje prihodek v višini 144.213 €.

Kot  je  znano,  je  Meščanska  korporacija  Kamnik  kot  denacionalizacijska  upravičenka  v denacionalizacijskih postopkih, ki so bili pravnomočno zaključeni v preteklih letih, v svojo last pridobila tudi obsežne površine gozdov na območju Kamniške Bistrice. Zavezanka za vrnitev je  bila  v  večini  primerov  Republika  Slovenija  oziroma zanjo  Sklad  kmetijskih  zemljišč  in gozdov  RS.  Na  osnovi  denacionalizacijskih  odločb  je  tako  večina  zemljišč  pri  pristojni Zemljiški knjigi vpisana kot skupna lastnina (ne solastnina) več različnih subjektov – približno 204 članov Meščanske korporacije Kamnik. Med njimi je tudi Občina Kamnik.

Zakon  o  ponovni  vzpostavitvi  agrarnih  skupnosti  (Uradni  list  RS,  št.  5/94  s  spremembami)  namreč določa, da so vrnitev odvzetih premoženjskih pravic upravičeni zahtevati le člani nekdanjih  agrarnih  skupnosti  oziroma  njihovi  pravni  nasledniki,  ob  pogoju,  da  so  člani ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti. Član agrarne skupnosti pa lahko po tem zakonu uveljavlja le tisti obseg premoženjskih pravic, ki jih je imel sam oziroma njegov pravni prednik ob podržavljenju; premoženjske pravice se vrnejo fizični osebi, ki so ji bile odvzete, oziroma pravni  osebi,  ki so ji   bile  odvzete, oziroma njeni pravni naslednici. Če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, se po tem zakonu vrnjene premoženjske pravice štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje dedovanje izvede po zakonu o dedovanju. Če prejšnji člani, njihovi dediči oziroma pravni nasledniki ne uveljavljajo vračanja lastninske pravice v celoti, ostanejo oziroma postanejo nepremičnine s preostalega dela območja bivše agrarne skupnosti last občine, na območju katere ležijo. Občina  postane  članica  agrarne  skupnosti  in  zagotovi  izvajanje  pravic  drugim  ter  novim članom  agrarnih  skupnosti.  Prav  tako  če  prejšnji  člani,  njihovi  dediči  oziroma  pravni nasledniki  ne  uveljavljajo  vračanja  lastninske  pravice,  ostanejo  oziroma  postanejo nepremičnine na območju bivše agrarne skupnosti last občine.

Upoštevajoč zgoraj navedeno je Občina Kamnik lastnica 14 deležnih pravic (od skupno 194). Člani  agrarne  skupnosti  so  lahko  samo  solastniki  oziroma  skupni  lastniki  nepremičnega premoženja. Ko oseba pridobi (kupi, prejme v dar, podeduje ipd.) solastniški delež, postane s tem  samodejno  (po  zakonu)  tudi  član  agrarne  skupnosti.  Ker  je  agrarna  skupnost organizirana kot premoženjska skupnost, ki upravlja s premoženjem, je pomembno, da o tem odločajo le osebe, ki imajo lastniška upravičenja.

Posameznik  ne  more  izstopiti  iz  članstva  agrarne  skupnosti,  obenem  pa  ostati  solastnik premoženja.  Lastnik  solastniškega  deleža  je  obenem  član  agrarne  skupnosti.  S  tem premoženjem je mogoče upravljati le skupno – prek organov agrarne skupnosti.

Občina je lahko član agrarne skupnosti, če ima solastniški delež na premoženju, ki tvori agrarno skupnost. Občina ima na podlagi solastniškega deleža vse pravice in obveznosti, in sicer takšne, kot jih imajo člani agrarne skupnosti, ki so fizične osebe, npr. udeležba na občnem zboru, glasovalne pravice ipd.

Vse, kar zadeva denacionalizacijski postopek in na njem temelječo odškodnino, ki pripada Meščanski korporaciji Kamnik iz naslova različnih denacionalizacijskih postopkov, se  zbira  na posebnem računu (Meščanska  korporacija  Kamnik ima  sprejet  tudi  pravilnik  o  vodenju  tega računa). Korporacija se mora najprej preoblikovati v skladu z novim zakonom, še prej pa morajo biti speljani vsi dedni postopki. Šele po organiziranju v skladu z novo zakonodajo bo mogoče članom izplačati zneske iz tega naslova (glede na deležne pravice).

Kar  zadeva  redno  upravljanje,  o  poslih  rednega  upravljanja  s  premoženjem,  ki  je  v  skupni  lastnini članov, odloča Upravni odbor. Ta je izvršilni organ Meščanske korporacije Kamnik, ki ga  sestavlja  5  oziroma7 članov, izvoljenih na Občnem zboru. Upravni odbor mora posle voditi  s  skrbnostjo  dobrega  gospodarja  in  odgovarja  za  dokazano  povzročeno  škodo  po splošnih  določilih  odškodninskega  prava.  Delo  in  poslovanje predsednika  ter  Upravnega odbora nadzira Nadzorni odbor.

O  poslih,  ki  presegajo  posle  rednega  upravljanja  s  premoženjem,  ki  je  v  skupni  lastnini  članov, odloča Občni zbor, ki je najvišji organ Meščanske korporacije Kamnik –  sestavljajo ga vsi člani. Ob tem zgolj pripominjamo, da ima vsak glasovalni upravičenec na Občnem zboru  le  1  glas,  ne  glede  na  to,  koliko  deležnih  pravic  oziroma  temeljnih  parcel  poseduje  in  ne glede na lastniško razmerje.

Do zdaj še ni prišlo do nobenega izplačila dobička, ker o tem odloča Občni zbor.

Prizadevamo si, da bosta Občina Kamnik in Meščanska korporacija Kamnik po zaključku denacionalizacijskih zadev ter ustrezni registraciji agrarne skupnosti pristopili tudi k dogovoru glede medsebojnega sodelovanja oziroma ustrezne konkretne določitve medsebojnih pravic in obveznosti, izvirajočih iz članstva Občine v korporaciji.

 

Fotografije: Civilna iniciativa za Kamniško Bistrico

X