Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
V četrtek, 5. junija 2025, smo se člani agrarne skupnosti Meščanska korporacija Kamnik (v nadaljevanju MKK a.s.) in nekaj drugih obiskovalcev zbrali pri domu v Kamniški Bistrici. Pod vodstvom upravitelja gozdne posesti MKK a.s., diplomiranega inženirja gozdarstva Marka Puschnerja, smo odšli na ogled bistriških gozdov. Obiskali smo več lokacij, bili priča čudovitim razgledom na Kamniške Alpe in izvedeli marsikaj zanimivega.
Gozdovi doline Kamniške Bistrice, ki so v lasti MKK a.s., obsegajo okoli 4.000 hektarov in so po površini med tremi največjimi gozdnimi posestvi v Sloveniji (poleg gozdne posesti Rimokatoliške cerkve in Bornove gozdne posesti). Zaradi svoje velikosti, razgibanosti in številnih posebnosti zahteva upravljanje z posestjo bistriških gozdov nekoliko drugačen pristop od upravljanja z manjšimi posestmi, kot so npr. kmečke gozdne posesti. Pristop mora biti strokoven, prilagojen velikim površinam in s pogledom 50 let ali več v prihodnost, posegi pa morajo temeljiti na preteklih izkušnjah in biti dobro premišljeni.
Gospodarskega gozda – t.j. gozda, ki se lahko izkorišča za pridobivanje hlodovine – je na območju Kamniške Bistrice slabih 2.000 hektarov. Tu gre pretežno za nižje, bolje dostopne lege. V gozdovih prevladujeta bukev (47%) in smreka (27%), najdemo pa tudi mnoge druge drevesne vrste, kot so macesen, javor, jesen, bor… Večinski del bistriškega gozda je del varovanega območja Natura 2000.
Bistriške gozdove je MKK a.s. dobila vrnjene leta 2016 in sicer v slabem stanju. Močno jih je zdelal žledolom leta 2014, nato pa še podlubniki in vetrolomi. Pred samo vrnitvijo je gozdove intenzivno izkoriščal koncesionar s strani države (Gozd d.d.). Vse to je pustilo posledice; lesna zaloga je zato danes krepko pod povprečjem slovenskih gozdov in znaša skromnih 240 m3/ha. Povprečna lesna zaloga v slovenskih gozdovih sicer znaša 303 m3/ha.
Zaradi podlubnikov so v zadnjih letih v smrekovih monokulturah ponekod nastale večje vrzeli, dolgoročna pričakovanja za smreko pa niso optimistična. Njen delež se bo predvidoma močno zmanjšal. Zaradi jesenovega ožiga pospešeno odmira tudi veliki jesen in če se trend ne bo spremenil, bo ta drevesna vrsta izginila s področja Kamniške Bistrice, lahko tudi Slovenije.
Ogledali smo si veliko golo vrzel nad izvirom reke Kamniške Bistrice (na zgornji sliki), ki je nastala zaradi ponavljajoče sečnje lubadaric v zadnjih letih. Pogozdovanje takšnega terena bi predstavljajo velik izziv, a k sreči ni potrebno. V splošnem se gole oziroma močno preredčene površine v dolini Kamniške Bistrice lepo zaraščajo. Škode, povzročene s strani divjadi, je v bistriških gozdovih malo, zato se brez težav obnavljajo po naravni poti. Če bo vse po sreči, bomo nad izvirom čez nekaj desetletij namesto smrekovega gozda našli zdravi mešani gozd s prevladujočo bukvijo.
Upravitelj Marko Puschner, ki se trudi delati ne le v dobro lastnikov, temveč tudi gozda oziroma narave, je obrazložil, da namerava glede na nizko lesno zalogo v naslednjih 5 do 10 letih sečnjo v bistriških gozdovih omejiti na najmanjšo sprejemljivo možno količino. Plan je, da se bodo gozdovi še vedno ustrezno pomlajevali, lesna zaloga pa se bo kljub temu povečevala. Obenem je nujno, da se redno izvaja ustrezna nega gozda (predvsem nega mladja, gošče in letvenjaka), saj se bo tako sčasoma razvil kakovosten gozd. Pri negi mladja in gošče se iz gozda odstranjuje slaba drevesa, lepa drevesa pa dobijo več prostora za razvoj. Ekonomski izračuni sicer kažejo, da se nega (kratkoročno) ne izplača, a v resnici je izrednega pomena, pa čeprav bodo rezultati vidni šele čez 70 ali 80 let. Za nego na površini 14,95 hektara, ki jo načrtuje za letošnje leto, bo MKK a.s. predvidoma pridobila subvencijo v višini približno 8.000 EUR.
Marko Puschner je podrobno opisal tudi postopek sečnje in spravila lesa (na zgornjem posnetku lahko vidite jesenovo hlodovino ob spodnji postaji žičnice na Kokrško sedlo). Drevesa, namenjena za posek, odkaže revirni gozdar, na podlagi česar se izda odločba. Izbrani izvajalec sečnje in spravila (MKK a.s. izbira izvajalce z razpisi) poseka in izvlači hlode do začasnih skladišč. Nato pride izbrani odkupovalec, ki izmeri volumen hlodovine, določi kakovostni razred in določi odkupno ceno za vsak posamezen hlod. Cena lesa je odvisna od razmer na trgu. Za primer – če ima Avstrija, ki je pomemben odkupovalec slovenskega lesa, hujše napade podlubnikov, so cene smrekovega lesa nizke. Presenetil nas je tudi zanimiv podatek, da je v letu 2023 nekaj bistriškega lesa našlo pot tudi na Kitajsko in v Vietnam.
Izvedeli smo tudi, da posek starih, velikih dreves ne prinaša nujno večjega dobička od poseka manjših dreves. Najdebelejši hlodi so prevelikih dimenzij za obdelavo na žagi, poleg tega so starejša drevesa pogosto slabše kakovosti, zato je odkupna cena nižja.
Ogledu gozda je sledila pogostitev in prijetno večerno druženje v gostišču na Kraljevem hribu, naše občutke ob odhodu iz doline pa opišejo zaključne besede Marka Puschnerja iz poročila o gospodarjenju z gozdno posestjo MKK a.s.: »Kamniška Bistrica, srečno!«
Jana Novak
