Kamniški svetniki se bodo seznanili s pobudo za ustanovitev Regijskega parka Kamniško – Savinjske Alpe

Kamniški občinski svet se bo na prihodnji seji seznanil s pobudo za obuditev postopka ustanavljanja Regijskega parka Kamniško – Savinjske Alpe. Županom občin Kamnik, Preddvor, Jezersko, Cerklje, Luče in Solčava se ideja o ustanovitvi regijske parka zdi sicer vredna razmisleka, vendar se porajajo določena odprta vprašanja.

V seznanitvi s pobudo za ustanovitev Regijskega parka Kamniško – Savinjske Alpe, ki je del gradiva za obravnavo točke dnevnega reda na prihodnji, 15. redni  seji Občinskega sveta Občine Kamnik, je zapisano:

“Na 14. seji Občinskega sveta Občine Kamnik je Igor Žavbi (LMŠ) dal pobudo za obuditev postopka ustanavljanja Regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe (v nadaljevanju KSA), v kateri je župana Občine Kamnik pozval, naj pristojnega  ministra  ter župane občin Preddvor, Cerklje, Jezersko, Luče in Solčava pozove, da pristopijo k nadaljevanju ustanavljanja regijskega parka.

Župan Občine Kamnik je 6.1.2021 županjo in župane občin Združenja KSA seznanil z dano pobudo in jih prosil za njihovo stališče glede obuditve postopkov ustanavljanja regijskega parka na območju KSA.

Na korespondenčni seji med župani Združenja KSA je bilo s strani županje in županov izraženo enotno stališče, da je potrebno območje KSA zaščititi in ohraniti prihodnjim rodovom. Zadnji poizkus ustanavljanja Regijskega parka KSA je bil neuspešen iz več razlogov, med drugim tudi zaradi togosti države in zaradi negativnih izkušenj iz drugih zavarovanih območji v Sloveniji (TNP).  Pri  ponovnem  poizkusu  ustanavljanja  Regijskega  parka  KSA  je potrebna  posebna previdnost, ker bi morebitni odpor posameznih deležnikov lahko pomenil ponovno blokado, ki je v zadnjem primeru trajala 10 let.

Vsem občinam (županji in županom) je ideja o ustanovitvi Regijskega parka KSA vsekakor vredna razmisleka, obstajajo pa nekatera odprta vprašanja, navedena v nadaljevanju.

1. Ustanovitev regijskega parka je mogoča le ob podpori prebivalcev območja. Park mora predstavljati tako zaščito narave kot priložnost za kvalitetno življenje domačinov. Pobuda za ustanovitev Regijskega parka KSA prihaja s strani prebivalcev, ki večinoma živijo v mestu oz. na obrobju območja in ne s strani tistih, ki živijo na območju predvidenega parka. Potrebno je preveriti interes pri prebivalcih predvidenega parka, saj je v preteklem poizkusu bil z njihove strani prisoten določen odpor. Na območju, ki je bilo predlagano za regijski park živi približno 650 prebivalcev in je dejavnih okoli 30 kmetij. Kmetje gospodarijo s tem prostorom že 1000 let ali več in so ga uspeli ohraniti v dobrem stanju, imajo pa povečini slabe izkušnje z državo, zato je potrebno graditi na zaupanju s strani države.
2. Največjo grožnjo območju predstavlja intenziven razvoj turizma, ki mu infrastruktura ni prilagojena. Vse občine se strinjajo, da je potrebno urediti infrastrukturo do te mere, da ne bo prihajalo do onesnaževanja okolja. Vprašanje je, ali bi regijski park pomenil hitrejše reševanje okoljskih težav ali bi bil morda dodatna ovira. Cilj vseh občin je, da se sanira kritična območja, kot npr. ureditev odvajanja odpadnih voda na področju Krvavca in Velike planine.
3. Skupaj z državo je predhodno potrebno urediti zakonodajo na področju ohranjanja narave (v izogib težavam in nejasnostim pri upravljanju in financiranju parka).
4. Območje KSA je že zaščiteno z različnimi oblikami zavarovanj. Celotno območje KSA je ovrednoteno kot posebno kvalitetna krajina. Na območju je 16 zavarovanih območij, od tega je eno območje naravni rezervat, 2 krajinska parka in 13 naravnih spomenikov. Naravnih vrednot je 212 (110 državnega in 102 lokalnega pomena). Posebnih varstvenih območij Natura 2000 je 5, ekološko pomembni območji pa sta 2. Zaupanje domačinov je bilo s preteklim poizkusom   ustanavljanja   parka   izgubljeno,   zato   je   potrebna   posebna   previdnost   pri vzpostavljanju novih režimov zavarovanj. Smiselno bi bilo nadaljevati z »blažjimi« oblikami zavarovanja,  ki  bi  čim  manj  omejevale  domačine.  Eden  od  takih  primerov  bi  lahko  bila ustanovitev Biosfernega območja KSA. Podobno so zavarovana tudi širša območja Julijskih Alp, Krasa, Kozjanskega parka in Mure. Regijski park predstavlja »češnjo na torti« in njegova ustanovitev bo mogoča le ob podpori vseh deležnikov.

Zavedamo  se,  da  pobude  oz.  pozivi  po  ponovnem  aktiviranju  postopka  za  zavarovanje območja  v  obliki  regijskega  parka,  izhajajo  predvsem  zaradi  bojazni  po  uničenju  narave. Strinjamo  se  s  pobudniki,  da  moramo  storiti  vse,  kar  je  v  naši  moči,  da  zaščitimo  našo prečudovito naravo. Vse občine tega območja želimo prispevati k ohranitvi in trajnostnemu razvoju  Kamniško-Savinjskih  Alp,  zato  tudi  gradimo  in  razvijamo  sodelovanje  v  okviru Združenja KSA, ki smo ga ustanovile leta 2016.”