Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Današnji dan je bil za Komorni mešani pevski zbor Šutna iz Kamnika res nekaj posebnega. Tak dan te težko pusti ravnodušnega. Gostovali smo namreč pri zamejskih Slovencih v Doberdobu, ki nam kljub temu, da živijo v zamejstvu, lahko dajo pomembno lekcijo o domoljubju, hvaležnosti in gostoljubju.
Najbolj lahko občudujemo skrb in trud Slovencev za ohranjanje slovenske besede in pesmi, kar dandanes še v matični domovini ni več samo po sebi umevno, niti spoštovano. Kako neki mora biti šele v zamejstvu? Ne samo mlajšim, tudi nekoliko starejšim se v besednjak nevede – dostikrat pa žal celo namenoma – vrivajo tujke in besede, ki jih je moč najti le v tujih slovarjih. V tem pogledu so nam zamejci vsekakor lahko velik vzor.
Domači župnik, g. Ambrož Kodelja, ki se kar tako – mimogrede – prelevi v izvrstnega vodiča, nas je, po odpeti maši in krajšem koncertu narodno-buditeljskih slovenskih (seveda!) pesmi iz obdobja čitalništva, popeljal po poteh prve svetovne vojne; soške fronte in v to strašno vojno vpletenega Doberdoba z okolico. Predstavil nam je tudi drobec zamolčane in boleče zgodovine njihovih očetov.
Ogromno pokopališče z več deset tisoči pokopanimi italijanskimi vojaki iz prve svetovne vojne smo si zaradi gradbenih del lahko ogledali le od daleč; že samo pogled na brezmejno pokopališče pa ti daje mislit.
Še bolj pa se nas je dotaknil ogled pokopališča avstroogrskih vojakov, torej tudi slovenskih fantov, ki so v imenu – kmalu po tem propadle države – morali pustiti svoja mlada življenja na širnih poljih, ki so nekoč pripadala nam.
Avtorico tega zapisa še posebej pretresa, da se Madžari vsako leto svojim soldatom pridejo poklonit in jim prinesejo – vsakemu posamezniku – prgišče svoje domače zemlje; iz Slovenije pa se medtem, v svoji nevednosti, hodijo poklanjat na napačno grobišče (tako naš vodič! ).
Ob zaključku smo se povzpeli na goro Sv. Mihael, kjer se odpira lep pogled proti Sv. Gori, Sabotinu, Gorici, Novi Gorici in mnogim naseljem, ki so nekdaj bila slovenska. Zakaj muzeju na vrhu Gore Sv. Mihaela nismo posvetili nobene pozornosti, pa nameravamo še raziskati; naš vodič je ostal skrivnosten!
Gostovanje pri rojakih v Doberdobu smo zaključili s kosilom v Opatjem selu na slovenski strani.
Mihela Gabrovec
