Knjige, ki se jim ne vihajo ušesa – “kulturniška” živa knjižnica

V soboto, 11. oktobra 2025, med 10. in 13. uro se bo v ateljeju Narobe svet na Šutni odvila živa knjižnica.

Posebnost žive knjižnice je v tem, da gre za »izposojo« ljudi, ki delijo svoje znanje in izkušnje v pogovoru z izposojevalci, mimoidočimi radovedneži, ki jih želijo povprašati karkoli na temo njihovega življenja, poklica, s katerim se ukvarjajo, nadarjenosti ali specifične hibe, ki jo imajo, travmatičnih izkušenj ali vsakdanjih polemik o družbeno perečih temah. Tako smo v Kamniku pred korono in med njo imeli nekaj živih knjižnic (organizirali sta jih Reciklarnica in Društvo Makadam Kamnik), ki so si jih lahko mimoidoči izposodili in tako izvedeli marsikaj o življenju slovenskih popotnikov, kulturnikov, mestnih in vaških posebnežev, kmetov, obrtnikov, beguncev in še bi lahko naštevali. V času, ko pogosto nimamo časa in potrpljenja drug za drugega, predstavlja živa knjižnico oazo znanja, veščin in življenjskih modrosti, oplemenitenih s praktičnimi izkušnjami, ki lahko obogatijo naša življenja s pristnim človeškim stikom in poglobljenim pogovorom.

Dostikrat se na živi knjžnici predstavijo knjige, ki so zaradi določenih zdravstvenih ali karakternih posebnosti v družbi marginalizirane, ki so zaznamovane s travmo ali ki zgolj želijo deliti svoje znanje in izkušnje z drugimi. V zadnjih dveh letih sem obiskala dve živi knjižnici – eno na Jesenicah, kjer so se npr. predstavile žive knjige z naslednjimi naslovi: Posvojila sem srce, Posvojena, Plusi in minusi enostarševske družine, Iz raja do pekla – življenje po možganski kapi, Ljubiteljski astronom – mali človek v velikem svetu, Ljubiteljska igralka in ustvarjalka, Leta niso ovira- aktivna upokojenka, Mama sina z avtizmom, ADHD in epilepsijo, Alpinistični inštruktor, Gej, Izkušnja s psihoterapijo, V krogu tesnobe, Multipla skleroza: polno življenje kljub bolezni, Golo preživetje režiserja aktivističnih dokumentarnih filmov, Migrant iz Makedonije in še bi lahko naštevali ter drugo na Vrhniki, kjer se je predstavil par popotnikov z izkušnjo potovanja po Afriki, oseba z izkušnjo spolne zlorabe, oseba z izkušnjo bipolarne motnje, mama otroka z ADHD in avtizmom itd.

Tako sva s kolegico Kartini Djalil iz Društva Makadam Kamnik že lanskega novembra organizirali živo knjižnico v Centru za mlade Domžale, saj sva hoteli razbiti nekatere stereotipe na temo ljudi s posebnimi potrebami ter obenem približati svet kulture in umetnosti – čeprav ni bilo prav veliko obiskovalcev, se je na koncu srečanja razvila obsežna skupinska debata, v kateri so sodelovale žive knjige skupaj z asistenti, obiskovalci in organizatorji. Filmski kritik, pedagog in igralec je tako delil svoje izkušnje z delom pri hospicu, motoristični popotnik pa svoje izkušnje z mladinskim delom in ekološkimi izzivi. Pesnik je pokazal svojo pesniško zbirko, oseba z izkušnjo bipolarne motnje je razložila, kako se je lotevala pisanja esejističnega romana, oseba z izkušnjo avtizma je delila svoj pogled na družbene preizkušnje in izzive, filozof je pridal svoj pogled na svet, lončarka je spregovorila o delovnem procesu, ki poteka od ideje do njene materializacije, oseba s cerebralno paralizo pa je na koncu vzkliknila, da bi se tovrstni dogodek moral v kratkem ponoviti, saj so izmenjave življenjskih izkušenj in različnih praks dobrodošle v svetu, ki razpihuje črno-beli antagonizem in neti kronično nerazumevanje in sovraštvo …

In tako je dokaj kmalu vzniknila ideja o kamniški živi knjižnici, ki bo v prvi plan postavila kamniške ustvarjalce in ustvarjalke v kulturi, ki jih boste lahko v soboto, 11. oktobra, med 10. in 13 h pozvali na polurni (krajši ali daljši) pogovor in jih povprašali karkoli na temo ustvarjalnega procesa, izdaje knjig, materializacije projekta oz. specifičnega izdelka, prijave na razpise, produkcije dogodkov, oglaševanja, pedagoškega dela, duševnih motenj (10. oktobra praznujemo svetovni dan duševnih motenj), fizikalnih hib in še česa … Njihovi specifični »naslovi« naj ostanejo še skrivnost, a med njimi naj naštejemo plesalke, performerke, fotografe, slikarke, igralce, lončarke, pesnike, pisatelje – nekateri bodo nosili dva naslova, drugi enega, tretji nobenega. Živa knjižnica je potemtakem začasni prostor, ki se nahaja tako med štirimi očmi (med živo knjigo in izposojevalcem) kot v priložnosti za razvoj skupinske debate na temo življenjskih preizkušenj, uvidov in skupnostnih projektov. Od podjetniškega inkubatorja se razlikuje v tem, da njen namen ni v prvi vrsti trženje projektov, temveč ozaveščanje o pomembnosti soočenja drugačnih idej in odpiranja prostorov za neprofitno dejavnost. Vabljeni torej drugo soboto v oktobru na Šutno, kjer vam bova s Kartini iz kamniškega društva Makadam, pred ateljejem Narobe svet predstavili listke z naslovi živih knjig, ki si jih boste izposodili in jih povedli na sprehod po Šutni ali na bližnjo klopco. Ali pa se nam pridružili pri skupinski debati v notranjosti ateljeja, kjer je – kot že ime pove – vse postavljeno na glavo z namenom, da se uzremo med sabo tako, kot je prav.

Miša Gams