V soboto, 4. oktobra 2025, vas vabimo na poseben dogodek na Veliki Planini, kjer bomo v spomin na godca in bajtarja Janeza Vrenjaka – Stegna odkrili spomenik v obliki njegovega klobuka v naravni velikosti.

Ta dan bi praznoval svoj 81. rojstni dan, a se je poslovil oktobra lani. Namesto sveč so se v njegov spomin zbirala sredstva za postavitev spomenika. Obeležje pa ni le poklon Stegnu, temveč tudi vsem bajtarkam in bajtarjem Velike Planine, ki že skoraj stoletje sooblikujejo svojo samosvojo kulturno dediščino.

Program slovesnosti

10.00 – odkritje spomenika pri vhodu v Vetrnico na Veliki Planini ob glavni poti med Velikim stanom in Zelenim robom. Dogodek bo spremljal krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili člani njegove družine s pesmimi, ki jih je Stegn rad igral in prepeval na planini.

11.00 – pred bajtarskim »Parlamentom« bo sledila prireditev z otvoritvijo bajtarske sezone in tradicionalnim bajtarskim golažem.

O Janezu Vrenjaku – Stegnu

Janez Vrenjak – Stegn (1944–2024) je bil priljubljen godec in bajtar, doma iz Preserij pri Radomljah. Svojo življenjsko pot je prepletal z ljubeznijo do gora, popotovanj, glasbe in ljudi. Njegova kitara in hudomušnost sta spremljali mnoge posebne trenutke na Veliki planini – mnogim je prinesel veselje, odgnal skrbi in pustil neizbrisen pečat v bajtarski skupnosti. Bil je popotnik, umetnik in predvsem človek, ki je znal povezovati – na planini, doma in v tujini.

Umetniška zasnova spomenika

Spomenik, bronasti Stegnov klobuk in spominsko tablo z verzom in posvetilom bajtarkam in bajtarjem, je zasnoval kipar Denis Dražetić. Perspektivnega študenta je za nalogo priporočil dolgoletni profesor na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kipar Matjaž Počivavšek, ki tudi sam pogosto zahaja na Veliko planino. Klobuk je v bron ulil livarski mojster Roman Kamšek z Brega pri Komendi.

Zakaj spomenik?

Stegn je bil eden najbolj prepoznavnih bajtarjev, človek, ki je s svojo godčevsko ustvarjalnostjo in pristnostjo povezoval ljudi. Spomenik z njegovim klobukom in spominsko tablo pa je hkrati poklon bajtarstvu kot delu slovenske kulturne dediščine, ki v sožitju s pastirsko tradicijo na Veliki Planini obstaja že skoraj stoletje. To je dediščina, ki jo je vredno negovati, spoštovati in ohraniti za prihodnje rodove.