Naslovnica / NOVICE / Mamut je neizkoriščen kamniški potencial

Mamut je neizkoriščen kamniški potencial

Pred nedavnim je Goran Završnik simbolično izvedel »pogreb« mamuta, saj mineva že 80 let od najdbe mamutovega okostja, ki v domačem mestu nikoli ni bilo izkoriščeno.

Pred desetimi leti se je mesto Kamnik lahko veselilo projekta, ki bi končno, po toliko desetletjih dal pomen kamniškemu mamutu. Četudi je bila to velika priložnost za Kamnik, se gradnja kipa Mihe Kača ni nikoli začela, projekt je počasi tonil v pozabo in danes vpliva mamuta v mestu ni čutiti nikjer.

Siegsdorf, majhno mestece na jugu Nemčije, ni nič kaj posebnega. A kljub temu ga obišče veliko obiskovalcev s celega sveta.

S Kamnikom imata nekaj skupnega; obe sta majhni mesteci, v okolici katerih je bilo najdeno okostje mamutov. A za razliko od Kamnika je nemško mesto to znalo spremeniti v atrakcijo, s katero privablja veliko turistov.

Originalno okostje mamuta v Siegsdorfu.

Siegsdorfški mamut je bil najden leta 1975. Ko je najditelj okostje 10 let pozneje pokazal strokovnjakom in s tem tudi javnosti, se je že kmalu začelo zanimanje zanj. To je pripeljalo do natečaja za muzej, ki je bil odprt leta 1995. Od takrat si je okostje ogledalo več kot milijon obiskovalcev. Za vstopnino zaračunajo 10 evrov, kar je v dvajsetih leti zneslo kar 10 milijonov evrov. Investicija muzeja je znašala 2 milijona evrov, torej se je obrestovala že v štirih letih.

 

Kamniškega mamuta so izkopali kar 37 let pred nemškim. Leta 1938 so delavci med delom pri potoku Nevljica naleteli na kosti. Četudi se muzej v Siegsdorfu ponaša, da je njihovo okostje mamuta eno izmed najbolje ohranjenih, je okostje kamniškega mamuta skoraj popolno. Sploh pa je bilo v času odkritja velika zanimivost, saj do takrat v srednji Evropi še niso našli tako dobro ohranjenega okostja mamuta.

Izkopavanje okostja Mamuta v Nevljah. Foto: Peter Naglič

A za razliko od Siegsdorfa se za najdbo mamuta v Kamniku dolga leta ni pokazalo pretiranega zanimanja. Šele 70 let pozneje se je zanimanje ponovno prebudilo, saj se je na pobudo zdaj že pokojnega kamniškega kiparja Mihe Kača odprl projekt izdelave mamuta v naravni velikosti.  Kip naj bi stal na sotočju Kamniške Bistrice in Nevljice, z njim pa naj bi počastili 70. obletnico odkritja okostja mamuta v Nevljah.

Z novo mestno oblastjo pa je Kačev projekt počasi začel toniti v pozabo. Namesto kipa mamuta v naravni velikosti je občina pred nekaj leti na parkirišču pri avtobusni postaji postavila komaj opazno miniaturo mamuta, ki pa je kmalu začela žalostno razpadati, zato so jo letos odstranili. Danes na tem mestu stoji le še bel podstavek.

Muzej v Siegsdorfu je sestavljen iz kar štirih nadstropij ter s tem obsega več kot 650 m². Nastal je seveda zaradi mamuta, a danes je v njem razstavljenih tudi veliko drugih fosilov in najdb. Poleg velikega notranjega muzeja imajo na vrtu tudi otroški interaktivni park s skulpturami prazgodovinskih živali.

Na račun turizma, ki ga je prineslo okostje mamuta, dobro živi praktično celo mesto. Prav tako kot Siegsdorf bi lahko tudi Kamnik že zdavnaj izkoristil potencial mamuta. Okostje iz ledene dobe bi bilo lahko odlična priložnost za razcvet turizma, za ureditev interaktivnega muzeja na temo mamuta in za ureditev sotočja v Kršmančevem parku.

A na žalost je danes edini spomin na mamuta le majhna informativna tabla ob mostu, kjer so pred 80. leti izkopali mamuta.

Ivana Pika Schlegl