Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
S tradicionalnim petkovim pripovednim večerom Jenkret je biv, ki se je odvil v parku pod krošnjami mogočnih lip, se je včeraj zvečer v Motniku začel osrednji del letošnjega Križnikovega pravljičnega festivala.
Motniški pravljični festival, ki je zagotovo ena izmed najbolj simpatičnih, predvsem pa vsebinsko celostno zasnovanih in izvedenih festivalskih prireditev na Kamniškem, se z vsako ponovitvijo, prek devetih gora in devetih voda, ki omejujejo starodavni trški zaselek onkraj Kozjaka, uspe prebiti še nekoliko dlje od Križnikovih rojstnih krajev.
Zasluge za to gre neizpodbitno pripisati več kot zglednemu sodelovanju med kamniško knjižnico in prizadevnimi domačini, ki so uspeli – z obujanjem in ohranjanjem ljudskega pripovednega izročila – še pred domala nedavnim skorajda pozabljenem Motniku, na izviren in priljuden način povrniti dobršen del njegovega nekdanjega slovesa.
In to brez nepotrebno pretiranega, vse prepogosto kičastega in največkrat vsebinsko ter pomensko praznega (veseličarskega) pompa na prvo žogo, temveč z nevsiljivo in neumorno vztrajnostjo ter vsebino, kar je v lanskem letu pripeljalo tudi do odprtja luštne pravljične hiše v nekdanjem motniškem rotovžu.
Pravljična hiša s stalno razstavo posvečeno slovenskemu ljudskemu pripovednemu izročilu, je namreč smiselno dopolnila in nadgradila vsakoletni festivalski utrip, obenem pa Motnik povzdignila v prestolnico slovenskega ljudskega pripovedništva.
Da gre pri vsem skupaj za dosežek, ki je primerljiv (vsaj) z legendarnim lovom motniškega polža, pa priča vse boljši obisk motniške pravljične hiše, ki je, še posebej v tem času pred koncem šolskega leta, postala neizogibna točka zanimivega in poučnega obiska mladih obiskovalcev.
V simpatično sproščenem vzdušju je v Motniku potekal tudi včerajšnji, otvoritveni pripovedovalski večer. Le-ta je v park pod krošnje starih lip, ki so najbrž dajale senco že na pranger privezanemu motniškemu polžu, privabil toliko obiskovalcev, da so bili le-ti, ob pomoči prizadevnih domačinov, poiskati tudi kako alternativno sedišče oz. se zadovoljiti tudi s stojiščem.
To pa, ob poslušanju pripovedk ni nikogar prav nič zmotilo. Prej nasprotno, saj je vse skupaj zgolj še pridalo k pristnosti dogodka. Kot nekdaj, v davnih časih pred vsakodnevno informacijsko povodnjijo, ko zvedavi poslušalci zanimivega pripovednika, da bi ga bolje slišali, poslušali tudi viseč s peči ali morda celo late kozolca.
Pripovedni večer Jenkret je bil je s kratkim pozdravnim nagovorom odprla Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik, ki je pozdravila vse zbrane, nato pa z napovedjo manjšega presenečenja, besedo predala kamniški podžupanji Romani Učakar.
Le-ta se je namreč odzvala lanskoletnemu šaljivemu izzivu, ko je bila vprašana, če ima morda tudi sama pripravljeno kako pripovedko, tako da je tokrat zbranim, namesto običajnih floskul, kakršnih smo običajno vajeni od uradnih pravljičarjev s kamniškega Glavnega trga 24, prisotnim postregla kar s pripovedko o teti Mini in dveh skreganih sosedah, katere moralni nauk pravi, da je moč največ doseči s sodelovanjem. Ker je bil prijeten poletni večer namenjen pripovedkam, pa se tokrat nihče ni preveč poglabljal v to, če je hotela podžupanja morda s pomenljivo pripovedko morda namigniti tudi na odnose v občinski stavbi.
Z domala interaktivnim pripovednim nastopom je v nadaljevanju večera razveselil Boštjan Napotnik Napo, ki je, kot zaveden savinjski lokal patriot na začasnem delu in bivanju v tujini oz. Ljubljani, postregel z eno izmed različic pripovedke o nastanku kamnite savinjske Igle, katere moralni nauk bi lahko povzeli tudi z mislijo, da je šivanje pod gorami pravzaprav nevarna adrenalinska dejavnost.
Z vedno zanimivo, tolovajsko-razbojniško obarvano pripovedko, ki je pravzaprav zgodba o romanju kure, petelina, race in ovna v Galicijo, je postregla Katja Preša. V napeti dogodivščini pernato kosmate druščine, ki se je, spričo napačno razumljenega dogajanja izven zavetja domačega kokošnjaka, podala v širni svet, ki je poln nevarnosti, pa smo se lahko naučili, da tudi omejenost in napačne razlage, z veliko upornosti, včasih lahko pripeljejo do srečnega konca.
S pripovedko o lačnem, vendar krvoločno iznajdljivem mežnarju, ki je, ob podpori svoje žene, župniku pojedel prašiče, ga (z dobičkom) pripravil ob kuharico, obenem pa pretental še tolovaja, je pripovedni večer dodobra zabelil Anže Slana, dasiravno se poslušalci bržkone še danes sprašujejo o moralnem nauku zgodbe, saj bi bil le-ta najbrž povšeči le kakemu brezsramnemu povzpetniku. Ampak v življenju je tako, da ni vedno vse postlano z rožicami, včasih pa tudi kaka dobro raščena palica zgreši nesramno rit, ki ji je namenjena.
S pravo pripovedovalsko poslastico pa je postregla Dijana Zorić, gostja s Hrvaške, ki je atraktivno in nazorno nanizala romantično sago o poroki med vaškim mladcem in nadvse urejeno pujso Bilko. Seveda se je le-ta na koncu spremenila v čudovito zlatolaso deklico, to pa je za seboj potegnilo precejšnje, dolgoročne posledice. Malce v zavisti, še bolj pa v upanju po zakonski sreči, se namreč še dandanes v tisti vasi, pa tudi kje drugje tudi, najde prenekateri mladec, ki za ženo vzame, če uporabimo nekoliko bolj sočen hrvaški izraz, kar prasico. Smo pa skorajda prepričani, da mora najbrž v hrvaškem pripovednem izročilu zagotovo obstajati tudi ženska različica omenjene pripovedke.
Prvi pripovedni večer letošnjega v Motniku sta zašpilila Rok Kosec in Goran Završnik, ki nastopata kot duet po imenu Vroča župa, v težkem pričakovanju na skorajšnjo špehovko, pa sta postregla z belokranjsko pripovedko o čarobni masti, ki je povzročila nemalo težav. Sicer so bile le-te nekoliko drugačne od dandanašnjih, še posebej predmorskih težav s preveliko telesno težo in holesterolom, pa vendar.
Pri vsem skupaj pa ne smemo pozabiti omeniti še pevke Mateje Gorjup, ki je s svojevrstnim glasbenim nastopom, od začetka do konca, popestrila pripovedni večer.
Kakorkoli že, ob zaključku pripovednega večera se na kile, holesterol in druge podobne zoprnije, ni oziral nihče. Le kdo bi se mogel upreti odlični pogostitvi, s katero so tudi tokrat gostoljubno postregli Motničani, vsaj dokler pogostitve z okusi Kamnika oz. s čarobno zaseko namazanim domačim kruhom, podprto s sirom in klobasami z domačih logov, tuhinjsko filo in drugimi dobrotami, ni zmanjkalo.
Obiskovalci so vse skupaj pospravili, da je bilo veselje, zadovoljno cmokanje pa so s poskočnimi vižami uspeli preglasiti šele Počeni škafi.
Luštno druženje v Motniku se je nadaljevalo še pozno pod večer, prav zagotovo pa bo v Motniku veselo in zabavno tudi danes, ko je na vrsti domala celodnevno dogajanje, katerega spored si lahko ogledate nekoliko nižje.
Če za danes še nimate načrtovanih obveznosti, se le odpravite v Motnik, če pa katero izmed obveznosti morda prestavite na kak drug dan, pa tudi ne bo nič narobe, kajti morebitnega današnjega obiska Motnika zagotovo ne boste obžalovali.
Sobotni spored Križnikovega pravljičnega festivala in dogajanja v Motniku
MOTNIK
8.00 – 12.00 | prireditveni prostor Motnik: LOKALNA KMEČKA TRŽNICA
Ves dan | FOTOGRAFSKE FESTIVALSKE SLEDI: razstava fotografij Luka Dakskoblerja, ki že vsa leta s fotoaparatom beleži Križnikov pravljični festival.
DRUŽINSKO POPOLDNE v objemu pravljic, iger in ustvarjalnosti – za male in velike sanjače! Pod krošnjami starodavnih lip in ob pravljičnih poteh vas čaka dan, poln igre, smeha, pripovedovanja in pristnega druženja. Vabljeni v Motnik, kjer se pravljice sprehajajo po ulicah, otroški smeh odzvanja med hišami, vsa vas pa zaživi kot čisto prava pravljična dežela.
15.00 | Park Pod lipami: JENKRAT JE BLA ENA PESEM Podelitev nagrad in priznanj najboljšim pesmim literarnega natečaja Jenkrat je biv. Podelitev vodi Boštjan Gorenc.
Brezplačno vodenje po Pravljični hiši,
Turistični vlakec, ustvarjalne delavnice, knjižnica na prostem,
Mojca Pokrajculja: lutkovna predstava gledališča Zapik,
Predstava Povodni mož (Zapleteno gledališče),
Pripovedovalska predstava Čudežna drevesa: pravljice o drevesih z vsega sveta. Pripovedujeta Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanović, glasba Daniel Artiček-Dane.
19.00 | Park Pod lipami: JENKRET JE BIV EN POVŽAR: pripovedovanje domačinov, glasba Nataša in Urh Vrenjak. Matevž Cene, Jože Keršič, Špela Regulj, Marjan Semprimožnik, Anej Štrajhar, Petra Zupančič, Majda Zupančič, Božo Zupančič
20.15 | zbirno mesto v parku Pod lipami: JENKRAT JE BLA ČRNA, ČRNA NOČ: grozljivke in strašljive zgodbe Pripovedujejo: Boštjan Regulj, Breda Podbrežnik Vukmir, Matic Maček, Anže Slana, Arnold Marko. Glasba: Dejvid Knežević
