Tako velikokrat reče Jožef Romšak, letošnji prejemnik priznanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenje za uspešno delo.
Joško, kot ga imenujejo prijatelji, rad ponovi v naslovu navedeno misel, ki mu jo je izrekel zdravnik po uspešni odstranitvi bolezni treh črk, ob odhodu iz bolnišnice, takrat komaj 22 letnemu mladeniču. In če kdo, on to nalogo več kot odlično opravlja že 44. leto.
Kdo pa ga ne pozna! To je tisti, ki je vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Ki rad pove kaj teži, ne samo kmeta, ampak predvsem prebivalce podeželja. Ne samo v svojem kraju, ampak širom Slovenije.
Težko je v nekaj vrsticah povedati, kje vse je sodeloval in kaj je doprinesel, saj sam pravi, da čas govori in zgodovino piše zmagovalec.
V kamniškem kmetijstvu je znan od leta 1982, ko se je zaposlil kot molzni kontrolor in odkupovalec pri EMONI in se srečal s tisoč in enim problemom. Njegovo prijateljevanje z odraslimi in z izkušnjami prepojenimi je takoj začelo rojevati sadove. Zavarovanje živine in poljščin z sofinanciranjem občine, blagovne rezerve rejne žive živine za blagovne rezerve TO, odkup telet in kooperacijska reja telet, sodeloval pri prenosu pastirske koče in hleva s strani Emona Mesna industrija Zalog na Pašno skupnost Biba planina, kot tudi vzpostavitev mlečnih prog iz odročnih vasi Tuhinjske doline do glavne ceste ter našel sogovornika in finance za to pokritje. Sodeloval je v občinskem odboru za kmetijstvo in bil aktiven v podobnem odboru pri ZSMS in SZDL. Velikokrat pove, kako lepo je bilo po kakšnem napornem pogovoru kot zmagovalec seči v roke osebi, ki je predstavljala glavno in poglavitno stvar- sistem financiranja.
Marsikomu je ostal v spominu kot nadomestni svetnik prvega sklica demokratično izvoljenega Občinskega sveta, ki ni nikoli popuščal kapitalu, saj je dobro vedel, da je samo poseljeno in obdelano podeželje temelj samoohranitve Slovenij.
Dva mandata je bil član Sveta KGZS in že 5. mandat vodi OI KGZS Kamnik v vlogi predsednika. Tako je organiziral več okroglih miz z najvišjimi predstavniki oblasti. Ne samo glede golega kmetijstva ampak tudi lova, zakona o agrarnih skupnostih, denacionalizaciji… in se ob tem še dodatno kalil.
Eden njegovih večjih uspehov je spodbuda za ohranitev avtohtonega goveda – CIKE, ki je bila res zelo ogrožena. V pravem, izvornem tipu, je na Kamniškem in Bohinjskem skupaj živelo le še 18 krav te pasme. Uspel mu je veliki met in je, kot član ožjega kolegija govedorejske službe Slovenije, pridobil denar za ponovno vključitev v umetno osemenjevanje.
Zasluge mu gredo tudi za organizacijo tradicionalnega srečanja vernih slovenskih kmetov (ne glede na veroizpoved) VSESLOVENSKO SREČANJE KMETOV NA SLOMU PRI PONIKVI, kjer se je rodil Bl. Anton Martin Slomšek. Prav na njegovo pobudo ga je mariborska škofija novembra 2004 razglasila za zavetnika slovenskih kmetov.
Joško je šel vedno s časom naprej in kot tak je spoznal, da brez računalnika ni bodočnosti. V letu 2002 je skupaj s kmetijsko svetovalno službo in GSŠRM organiziral prvo opismenjevanje na tem področju. Po podatkih se ga je udeležilo več kot 250 tečajnikov iz Kamnika, Domžal, Komende, Cerkelj in še kje.
Prava posebnost so njegovi nagovori ob zadnjem slovesu. Več kot 220 jih je bilo.
Tudi trije njegovi predlogi za občinska priznanja so bili potrjeni (prof. Marija Reba, mag. Alojz Pelc in Anton Burja). In ko je nastopil temačni čas obdavčitev slovenskih kmetij, je na to opozori takratno nadomestno poslanko mag. Julijano Bizjak Mlakar. Ta je s poslanskim vprašanjem takratnemu ministru za finance uspela doseči, da je le to prepoznalo sistemsko napako in več kot 70. kmetijam v Sloveniji izdalo novo davčno odločbo. Prav zaradi tega je marsikateri kmet dobil otroške dodatke, regresirano malico v šoli ipd.
In Joško kmetuje še naprej. Rad prisluhne, rad pove tako pohvalo kot dobro namerno kritiko. In to je prepoznala tudi Območna enota Sveta KGZS Ljubljana.
Za res požrtvovalno, včasih tudi garaško delo, je na letošnjem 63. mednarodnem sejmu AGRA iz rok predsednika KGZS dr. Jožeta Podgorška in direktorja KGZS Martina Mavsarja prejel priznanje za uspešno delo.
Joško, iskrene čestitke za zasluženo priznanje! Ostani tak, kot si, še naprej. Trden, neomajen in pokončen ter klen pri svojem delu.
Primož Pivec