Naslovnica / NOVICE / Neasfaltirane in dotrajane občinske ceste

Neasfaltirane in dotrajane občinske ceste

Bogdan POGAČAR – NSi , je na 3. seji Sveta občine Kamnik zastavil vprašanje, ki se nanaša na občinske ceste in javne poti, ki so neasfaltirane sli dotrajane. Na njegovo vprašanje mu je odgovoril mag. Matjaž Srša, vodja Oddelka za gospodarske javne službe.

Bogdan Pogačar: V Občini Kamnik je veliko občinskih cest in javnih poti, ki so še neasfaltirane. Problematične so zlasti tiste na hribovitem območju, kjer so nakloni terena večji, zaradi česar padavinske vode hitro in močno poškodujejo nasutje voziščnih konstrukcij, ki ga je zato potrebno pogosto obnavljati, nenehno poškodovane neasfaltirane ceste pa so za prebivalce že tako odročnih predelov še težje prevozne in manj varne. Poleg neasfaltiranih cest veliko težavo predstavljajo tudi številne dotrajane asfaltirane občinske ceste in javne poti, katerih lastnosti niso dosti boljše od še neasfaltiranih.

Stališče svetniške skupine NSi je, da je načrtno in sistematično asfaltiranje oz. obnavljanje takšnih cest nujno in ekonomsko upravičeno, še posebej če obstaja možnost, da se ob obnovi zgornjega ustroja obnovi ali dogradi tudi druga infrastruktura. Občina mora namreč prebivalcem v okviru svojih zmožnosti z vsemi primernimi sredstvi, ki so ji na voljo, zagotavljati čim uporabnejšo, zanesljivejšo in varnejšo prometno infrastrukturo, s čimer omogoča boljše pogoje za bivanje in gospodarski razvoj tudi teže dostopnim območjem, ob tem pa mora, kolikor je mogoče, poskrbeti tudi za ostalo infrastrukturo s pritegnitvijo morebitnih zainteresiranih (so-)vlagateljev.

Zaradi vsega naštetega občinsko upravo prosimo za:

  1. Podatke o tem, kolikšna je skupna dolžina in površina neasfaltiranih občinskih cest in javnih poti – tako kategoriziranih in odmerjenih kot tudi tistih, ki se dejansko že uporabljajo kot take, čeprav njihov lastninskopravni položaj sploh še ni urejen. Ter koliko sredstev bi bilo potrebnih za asfaltiranje vseh obstoječih makadamskih občinskih cest in javnih poti.
  2. Podatke o tem, kolikšna skupna dolžina odsekov asfaltiranih občinskih cest in javnih poti je po ocenah občinske uprave tako poškodovanih in dotrajanih, da bi v tem trenutku potrebovale celovito obnovo oz. preplastitev, in informacija o ocenjeni višini sredstev, če bi želeli obnoviti vse takšne asfaltirane ceste.
  3. Pojasnila o tem, ali občina razmišlja, da bi pri asfaltiranju še neasfaltiranih oz. prenovo dotrajanih asfaltiranih občinskih cest in javnih poti zainteresirala sovlagatelje, npr. telekomunikacijska in ostala infrastrukturna podjetja, ki bi v cestno telo ob prenovi vgradila kabelsko kanalizacijo za podatkovna omrežja (internet) v zameno za služnost na teh zemljiščih.
  4. Predstavitev morebitnih razpoložljivih tehničnih alternativnih rešitev za izboljšanje lastnosti neasfaltiranih cest (npr. odpornost na erozijo in obrabo), ki bi jih bilo mogoče uporabiti pri rednem vzdrževanju in popravilih neasfaltiranih cest v prehodnem obdobju do dokončnega asfaltiranja. Tu nas predvsem zanima, ali bi bilo možno pri rednem vzdrževanju makadamskih cest uporabiti mleti asfalt ter ali je ta ob ustrezni vgradnji primeren za vzdrževanje oz. ali pripomore k izboljšanju voznega ustroja ceste.

Mag. Matjaž SRŠA – vodja Oddelka za gospodarske javne službe:

  1. Skupna dolžina neasfaltiranih lokalnih cest v občini Kamnik znaša 39,26 km, dolžina neasfaltiranih javnih poti in nekategoriziranih površin pa 84,77 km, skupaj 124,03 km cest. Skupna površina neasfaltiranih cest in površin tako znaša 433.622 m2. Ocenjena vrednost asfalterskih del na omenjenih cestah ob upoštevanju asfaltov sestave 7+3 na lokalnih cestah in 5+3 na javnih poteh znaša 13.7 mio EUR, ocenjena vrednost zamenjave tamponskega sloja omenjenih cest v debelini 50 cm vključno z ocenjenim odvodnjavanjem znaša 21.6 mio EUR, skupaj 35,3 mio EUR. Ocene ne zajemajo stroškov izvedbe podpornih in opornih konstrukcij, povezanih z erozijsko ogroženostjo in izboljšanjem varnostnih parametrov na posameznih cestah.
  2. V letu 2012 je bil izveden projekt ocenjevanja poškodovanosti občinskih cest. V prvi fazi je bilo izvedeno video snemanje občinskih cest, v drugi fazi pa izdelana analiza poškodovanosti cest
    po metodi MSI. Analiza poškodovanosti je za vsakih 50 metrov ceste zajemala razpokanost, obrabljenost, zakrpanost in poškodbe v obliki udarnih jam ter njihovo razširjenost oziroma odstotek površine, ki je prizadet s posameznim tipom poškodbe. Posredno so se tako ocenila potrebna vlaganja v cestno omrežje oziroma skupni strošek, ki bi ga bilo treba vložiti v vzdrževanje cestnega omrežja. Na podlagi izvedenega projekta poškodovanosti občinskih cest so bila v letu 2012 ocenjena vlaganja ovrednotena na 33,6 mio EUR, kar za dobo naslednjih 20 let predvideva povprečno 1,68 mio EUR na leto. Na podlagi omenjenega projekta je občinska uprava pripravila Dolgoročni načrt vzdrževanja občinskih cest za naslednje 4-letno obdobje 2015–2018, kjer je izmed vseh občinskih cest izbrala najbolj poškodovane odseke občinskih cest. Tako je v dolgoročnem načrtu za obdobje 2015–2018 uvrščenih 31 različnih občinskih cest v skupni dolžini 36,9 km. Ocenjena vrednost sanacije znaša 11 mio EUR. Občinska uprava je Dolgoročni načrt vzdrževanja občinskih cest uvrstila v Okvirni program dela Občinskega sveta za spomladansko zasedanje, kjer bo ustrezno predstavljen.
  3. Občinska uprava pri vsaki investiciji pozove upravljavce komunalne infrastrukture (Elektro, Telekom, KKS, plin…), ki so hkrati tudi soglasodajalci pri projektih pogojih, da se v čim večji meri vključijo pri gradnji investicij. Vsi upravljavci so tako kot občina vezani na razvojne plane in omejena finančna sredstva, zato jih skušamo v največji meri pritegniti k sofinanciranju oziroma istočasnem vlaganju v infrastrukturo. Vsako leto Oddelek za gospodarske javne službe po sprejetju proračuna o investicijah obvesti upravljavce ter jih pozove, da podajo svoje predloge za izvedbo investicij ter predlog skupnih vlaganj v infrastrukturo. V letu 2009 je bila s strani občine ustanovljena usklajevalna skupina upravljavcev z namenom načrtovanja investicij, vendar kljub sklicevanju sestankov z njihove strani, razen KKS in KPK d.d, ni bilo odziva. Zavedamo se, da je izredno potrebno, da se pri gradnji investicij sočasno vgrajuje vsa potrebna infrastruktura. Primer dobrega sodelovanja je kohezija, kjer smo kljub določenim začetnim težavam s Telekomom dosegli, da se sočasno z gradnjo kanalizacije v cesto vgradi optično omrežje Telekoma in KKS, zamenjava dotrajanega vodovoda ter gradnja javne razsvetljave in pločnika.
  4. Zagotavljanje izboljšanja voznih lastnosti makadamskih cest je seveda možno dosegati le z izvajanjem vseh rednih vzdrževalnih del na makadamskih cestah v obsegu, ki je določen z letnim programom vzdrževanja občinskih cest in pa intenzivnim reševanjem odvajanja meteornih voda na vseh cestnih odsekih s kritičnimi vzdolžnimi in prečnimi skloni. Pri izvajanju vzdrževanja makadamskih cest je seveda mogoča tudi uporaba sekundarnih surovin, kot je npr. mleti asfalt. Mleti asfalt zmrzlinsko ni problematičen in je uporaben tako za izvajanje posipov makadamskih cest kot tudi za izvajanje nasipov. Seveda pa mora biti ustrezno granuliran in mora imeti ustrezno granulometrijsko sestavo za namen, za katerega se uporablja, kar se dokazuje z ustreznimi certifikati