Naslovnica / NOVICE / Odgovori na vprašanja in pobude mladih kmetov občine Kamnik
Simbolična fotografija

Odgovori na vprašanja in pobude mladih kmetov občine Kamnik

V mesecu februarju se je v Klubu Kino dom odvijalo srečanje mladih kmetov občine Kamnik, kjer so mladi kmetje spregovorili o izzivih in problemih v kmetijstvu na lokalni ravni ter zastavili županu nekaj vprašanj in pobud.  

Problem prostorskega načrtovanja v občini Kamnik

  • bolj pogosti prostorski načrti, krajši roki za izdajo dovoljenj, za kmete ni posluha
  • dovolitev gradnje enostavnih objektov na kmetijskih zemljiščih, ne le v oddaljenosti 50 metrov od doma

Odgovor: Občina Kamnik si je veš čas priprave in sprejema Občinskega prostorskega načrta – OPN prizadevala, da bi v čim večji meri zagotovila površine za nemoteno delovanje kmetij. Vsem, ki so izkazali upravičen interes za selitev kmetijskega gospodarstva zaradi prostorske stiske, je bilo s sprejemom OPN-ja to tudi omogočeno. Obstoječim kmetijskim gospodarstvom se je na podlagi usklajevanj z vsemi nosilci urejanja prostora dodatno dovolila pravica gradnje pomožnih kmetijsko – gozdarskih objektov, in sicer na robu stavbnih površin. V določilih OPN-ja je navedeno: »V kolikor znotraj SK (površine podeželskega naselja) ali A (površine razpršene poselitve) ter na grajenem območju kmetije gradnja ni izvedljiva, je gradnja možna znotraj 50 m pasu od roba stavbnih zemljišč kmetije, in sicer tako, da je zagotovljena funkcionalna povezanost s sedežem kmetijskega gospodarstva oziroma kozolce in koritaste kmečke silose z ali brez nadkritja tudi na večji oddaljenosti, če se za to pokaže potreba. Objekt ne sme povzročiti fragmentacije kmetijskih zemljišč.« Vsi posegi na kmetijska zemljišča so določeni v OPN-ju. V primeru, če bi želeli tovrstne objekte umeščati v večji oddaljenosti, kot je trenutno predpisani v OPN-ju, bi morali podati predlog v spremembah in dopolnitvah OPN-ja. Posebej velja poudariti, da morajo biti vse spremembe obstoječega OPN-ja potrjene s strani vseh nosilcev urejanja prostora.

Sam postopek izdelave OPN in sprememb in dopolnitev OPN-ja je zakonsko predpisan v Zakonu o prostorskem načrtovanju. Občina Kamnik je vložila izjemno veliko napora v pripravo OPN in slednjega sprejela že v letu 2015, spremembe in dopolnitve pa so bile sprejete v letu 2017. Pričet je že tudi  postopek sprememb in dopolnitev OPN-ja številka 2. Dodati velja, da zaradi kompleksnosti postopkov in zahtevnosti zakonodaje številne občine še danes nimajo sprejetega OPN-ja.

  • relativno visok komunalni prispevek, v primerjavi z ostalimi občinami

Odgovor: V zvezi z navedbo o relativno visokem komunalnem prispevka v primerjavi z ostalimi občinami je potrebno navesti, da izračun vrednosti komunalnega prispevka, preračunan na m2 gradbene parcele in m2 neto tlorisne površine, temelji na dejanskih stroških izgradnje in vrednosti javne komunalne infrastrukture. Vrednost infrastrukture in stroški izgradnje pa je zaradi geografske raznolikosti terena (razpršene gradnje za ohranjanje podeželja – Sk območja) posledično dražja, kot v občinah, ki imajo strnjena naselja. Dejstvo je, da Občina Kamnik pri določitvi vrednosti komunalnega prispevka kmetijstvo močno podpira, in sicer z določitvijo  enotnega obračunskega območja za cestno omrežje in z najnižjim zakonsko dovoljenim faktorjem dejavnosti za kmetijske stavbe K = 0,7. V primeru, da Občina Kamnik ne bi imela določenega enotnega obračunskega območja za cestno omrežje na njenem celotnem območju, bi znašala višina komunalnega prispevka v naseljih nestrnjene gradnje, kamor spadajo tudi pretežni del kmetijskih gospodarstev, tudi 5 in večkratnik sedanjega zneska.

  •  možnost črpanja sredstev iz Evropske unije, za sofinanciranje komunalnega prispevka,

Odgovor: Strokovna služba Občine Kamnik bo vsekakor preverila možnosti črpanja evropskih sredstev za sofinanciranje plačila komunalnega prispevka in pogoje, ki jih mora prosilec za ta namen v celoti izpolnjevati.

Redno in javno poročanje Odbora za kmetijstvo, boljše sodelovanje, predstavniki mladih kmetov morajo biti zastopani v odboru

Odgovor: Naravo dela delovnih teles, se pravi tudi Odbora za kmetijstvo, določa Poslovnik Občinskega sveta Občine Kamnik. Le-ta predvideva, da so seje delovnih teles praviloma javne. Po seji Odbora za kmetijstvo se pripravi zapisnik, ki je poslan službi za stike z javnostjo z namenom objave na uradni spletni strani Občine ter možnosti vpogleda s strani širše javnosti. Odbor obravnava teme in gradiva na podlagi zaključkov sej kolegija Občinskega sveta ter v skladu s sprejetim programom dela občinskega sveta za posamično leto. Član Odbora za kmetijstvo je tudi predstavnik mladih kmetov.

Preveč birokratizirani postopki, poenostavitev birokracije

Odgovor: Postopki, ki zadevajo oblike pomoči za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2015–2020, so opredeljeni v istoimenskem pravilniku, ki ga je Občina, izhajajoč iz določb Zakona o kmetijstvu, Uredbe komisije (EU), št. 702/2014 in veljavnih predpisov s področja javnih financ, sprejela leta 2015. Pravilnik tudi določa način, pogoje in merila za dodeljevanje pomoči na lokalni ravni za »de minimis« pomoči, o katerih je potrebno redno poročati na pristojno ministrstvo. Tolmačenje postopkov razpisa in vsebine prijavnih obrazcev oziroma nudenje dodatnih informacij prijaviteljem izvaja za to področje pristojna občinska strokovna služba.

Več sredstev, namenjenih za kmetijstvo, boljša razporeditev sredstev (postavka za gozdarsko mehanizacijo je zelo nizka)

Odgovor: Glede zagotavljanja proračunskih virov za ukrepe na področju kmetijstva, ki jih razpisuje Občina Kamnik, velja poudariti, da v tej zvezi ne gre za zakonsko obveznost občine, pač pa za zavedanje vodstva lokalne skupnosti o pomenu razvoja kmetijstva na danem območju. Ob tem velja dodati, da višina sredstev, ki se za ta namen zagotavlja v proračunu, od leta do leta variira, upoštevaje število prosilcev v posamičnem letu. Glede na sprejete varčevalne ukrepe Vlade Republike Slovenije v nekaj preteklih letih proračunskih postavk, ki ne pomenijo zakonske obveznosti, Občina ni povečevala, saj za te namene ne dobi sredstev v okviru primerne porabe. Kljub temu pa, kot je že bilo omenjeno, Občina Kamnik v svojih proračunih vsako leto vendarle zagotovi del sredstev tudi za te namene. Podano pobudo o zagotavljanju več sredstev za področje kmetijstva bo občinska strokovna služba proučila in slednjo v mejah realnih možnosti upoštevala pri pripravi proračunov za naslednja leta.

Strožji pogoji za pridobitev sredstev na občinskem razpisu, da bodo le-ta namenjena kmetom, katerih osnovna dejavnost je dejansko kmetovanje

Odgovor: Pogoje za pridobitev sredstev iz občinskega proračuna konkretno opredeljuje Pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za programsko obdobje 2015-2020, upoštevaje pri tem določila Uredbe Komisije Evropske unije. Pri pripravi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Kamnik za naslednje programsko obdobje bodo v okviru realnih možnosti upoštevani podani predlogi.

Izgradnja oziroma ureditev pokrite tržnice ali trgovine, ki bi bila namenjena izrecno prodaji lokalnih izdelkov (brez najemnine za lokalne ponudnike)

Odgovor: Občina Kamnik zagotavlja prostor za tržnico, na območju katere se že vrsto let odvija prodaja lokalno pridelanih produktov. Posebej velja izpostaviti, da najemnina tržnega prostora zajema zgolj materialne stroške za delovanje tržnice. Na podlagi veljavnih predpisov Občina Kamnik tudi nima pravne podlage za brezplačno oddajo oziroma uporabo stojnic lokalnim ponudnikom.

Na voljo je premalo kmetijskih površin za kmete

Odgovor: Občina Kamnik sama ne razpolaga s kmetijskimi zemljišči in tudi nima vpliva na povečanje ali zmanjšanje kmetijskih površin, namenjenih kmetovanju. Je pa kot institucija pristopila k izvedbi aktivnosti na področju komasacij in agromelioracij na Drnovem in kot vodilna Občina skupaj z Občinama Mengeš in Komenda izvaja aktivnosti za pridobitev evropskih sredstev za izvedbo projekta, ki bo omogočal racionalnejše in bolj gospodarno kmetovanje na kmetijskih površinah Drnovo.

Zmanjšanje sredstev za zapuščene živali in izrecno namenska poraba za kastracijo in sterilizacijo, da se zmanjša število zapuščenih živali

Odgovor: Veljavni Zakon o zaščiti živali izrecno nalaga dolžnosti pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, se pravi v prvi vrsti skrbnikov živali. Vloga lokalne skupnosti se v skladu s 27. členom taistega zakona nanaša na zagotavljanje pomoči, oskrbe in namestitev zapuščenih živali. Slednje je opredeljeno kot lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvaja kot javna služba. Na podlagi 27. člena citiranega zakona je Občina Kamnik v letu 2015 sprejela Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Kamnik in na tej osnovi tudi izvedla javni razpis, zatem pa je bila z Zavetiščem Horjul podpisana petletna koncesijska pogodba. 5. člen omenjene pogodbe določa, da sodi v stroške izvajanja javne službe tudi strošek sterilizacije oziroma kastracije mačk in psov. Slednje pomeni, da izbrani koncesionar v skladu s sklenjenim pogodbenim razmerjem ter veljavnimi predpisi že izvaja. Za financiranje sterilizacije oziroma kastracije mačk in psov izven pogodbe ali sterilizacije oziroma kastracije lastniških mačk in psov pa ni pravne podlage.

Slabo pregledan teren pri ugotavljanju posledic suše in prepočasno odgovarjanje na pritožbe, ali pa odgovora sploh ni bilo

Odgovor: Za ugotavljanje posledic naravnih nesreč, ki zadevajo področje kmetijstva, je imenovana občinska komisija, v kateri imajo večino svetovalci in svetovalke Kmetijsko-svetovalne službe Kamnik. Terenski ogledi za ocenjevanje škode se izvajajo  glede na izdani sklep pristojnega organa. Pisnih pritožb na Občino ni bilo vloženih. V preteklem letu se je za primer suše na državni ravni izdelala karta vodnih bilanc (na podlagi količine padavin od aprila do julija), na tej podlagi pa so se v seznam za sprejem sklepa o ocenjevanju škode zaradi suše uvrstile posamezne občine. Ker je bila občina Kamnik uvrščena v vodni bilanci v kategorijo, ki je bila določena kot normalna za to obdobje, sklepa ni prejela. Na osnovi pridobljenih informacij se je nekaj kmetov v tej zvezi obrnilo na Kmetijsko-svetovalno službo Kamnik.

Težave zaradi rastočega turizma

  • težave predvsem na Veliki planini, kar vodi do uničevanja travnikov in pašnikov, velike količine smeti, na razpolago je premalo toaletnih prostorov,
  • potrebna bi bila omejitev števila turistov, urejeni parkirni prostori,
  • ureditev ostalih cest, ne le turistične infrastrukture,
  • občinska pobuda glede dostopa na privatna zemljišča,

Odgovor: Turizem je ena od ključnih dejavnosti na območju Velike planine. Slednjo letno obišče od 200.000 do 250.000 obiskovalcev, kar jo uvršča med najbolj turistično obiskana območja Slovenije. Res je sicer, da je zaradi ne povsem urejenih razmeram in deloma stihijskega razvoja turizem danes (so)povzročitelj nekaterih  negativnih vplivov, ki se nanašajo na krajinsko zasnovo, okolje, pašništvo, pa tudi na odnose med deležniki. Med najbolj perečimi obremenitvami so neurejene razmere na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda, odvažanja večjih količin odpadkov ter hoja obiskovalcev izven utrjenih in označenih poti, ki povzroča vznemirjanje pašnih živali, erozijo in ogroža rastišča rastlinskih vrst. Zaradi vse večjega obiska se povečuje tudi motorni promet, število avtomobilov je vse večje tudi na planoti, kar obremenjuje okolje (tla, rastlinstvo, vodne vire, ipd.), povečuje onesnaženost in hrup, vznemirja živali in degradira prostor z nastajanjem novih utrjenih kolovozov, ipd.

Občina Kamnik se zaveda omenjenih težav, zato je v lanskem letu pristopila k izdelavi Strokovnih podlag za oblikovanje scenarijev razvoja in ohranjanja Velike planine in Strokovnih podlag za nov prometni režim, ki vključujejo tudi predlog novega odloka o prometnem režimu na območju Velike planine. Občina namerava ob sodelovanju drugih deležnikov (zlasti pašnih skupnosti) ureditvi parkirišča (z morebitno uvedbo parkirnine), s čimer bi naj bi se  promet čim bolj ustavil že pod robom velikoplaninske planote. Glede same vožnje po planini bo potreben dogovor z lastniki zemljišč in koč glede določitve režima dostopa in opredelitve mesta parkiranja (pašne skupnosti že imajo svoja parkirišča). Potrebno bo tudi sanirati degradirane površine na planini (opuščeni kolovozi,…). Za vzdrževanje kategoriziranih občinskih cest pa je odgovorna občina.

Glede izvedbe ukrepov za omejitev števila turistov so pa mnenja različnih deležnikov precej raznolika. Zato je občina pristopila k izdelavi strokovnih podlag oziroma3 različnih scenarijev razvoja. Scenariji bodo v kratkem predstavljeni javnosti, predvsem pa vsem deležnikom na Veliki planini (pašnim skupnostim, lastnikom zemljišč, …). Prvi scenarij govori o omejenem razvoju s poudarjeno varstveno funkcijo in predvideva zmanjševanje števila obiskovalcev. Drugi scenarij predvideva uravnotežen trajnostni razvoj in delno omejevanje obiska in zmanjševanje pritiskov na okolje z vzpostavitvijo trajnostnega modela upravljanja z obiskom. Tretji scenarij se osredotoča na intenzivnejši turistični razvoj s povečevanjem obiska ob upoštevanju nosilne dejavnosti pašništva, omejitvenih (komunalna oskrba) in varstvenih dejavnikov (kulturna in naravna dediščina). Obravnavani scenariji bodo v pomoč pri iskanju ustrezne smeri razvoja danega območja in izvajanja posameznih dejavnosti, vključno z omejitvami. Predstavljeni bodo različnim deležnikom, zatem pa  bo sprejeta najbolj usklajena rešitev. Vsekakor pa je potrebno vse dejavnosti (tudi turizem) na planini omejevati in razvijati z upoštevanjem naravnih in kulturnih kakovosti območja in ohranjanja le teh.

Splošno znano je, da Občina Kamnik spoštuje pravice vsakega občana oziroma lastnika privatnega zemljišča. Lastnik mora vsak sam skrbeti glede dostopov na privatna zemljišča, saj Občina Kamnik ni dala nobene pobude za dostop na privatna zemljišča.

Potrebno je spodbujati prodajo lokalnih izdelkov v trgovinah

Odgovor: Na tem področju želi Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik vzpostaviti zeleno verigo, preko katere bi lokalne izdelke uspeli pripeljati do turističnih ponudnikov in tako tudi do končnega potrošnika. Zelena ekipa, ki deluje tudi na tem področju, za letos pripravlja srečanje, na katerem bo poskušala združiti lokalne ponudnike izdelkov in lokalne turistične ponudnike, ki imajo možnost te izdelke nato ponuditi svojim gostom.

Promocija lokalnih izdelkov na različnih dogodkih in prireditvah

Odgovor: Promocijo lokalnih izdelkov izvaja v občini Kamnik Zavod za turizem, šport in kulturo Kamnik, in sicer v okviru različnih dogodkov in prireditev, s čimer se v praksi udejanja možnost trženja lokalnih izdelkov. Omenjeni Zavod bo morebitne nove ponudnike z veseljem vključil v tovrstne aktivnosti in jim omogočil ustrezno predstavitev.

Večji odstotek porabe lokalne hrane v javnih zavodih (vrtec, šola)

Odgovor: Javni zavodi, katerih ustanovitelj je Občina Kamnik, si vseskozi prizadevajo, da bi se povečal odstotek porabe lokalne hrane, seveda ob upoštevanju določil Zakona o javnih naročilih (uveljavljanje načela kratkih verig pri naročanju). Javni zavodi se namreč zavedajo, da kratke poti med predelovalcem in potrošnikom vodijo v bolj varno in zdravo prehranjevanje in vzdržujejo »kondicijo« posameznika in lokalnega gospodarstva. Žal se pri izvajanju javnega naročanja lokalnih živil pri lokalnih kmetih pojavljajo problemi, kot so: nestalnost dobave ter pomanjkanje zadostnih količin raznovrstnih živil po konkurenčnih cenah. Naročnik namreč potrebuje stalno dobavo različnih artiklov v večjih količinah skozi vse leto, kar poskušajo v zavodih reševati s tem, da lokalnim kmetom omogočijo kandidiranje zgolj za določen del sklopa in ne za celoten sklop prehrambnih artiklov. Posledično so v teh primerih cene občutno višje. Rešitve za večji odstotek porabe lokalne hrane so povečanje količin (ki bodo zagotovile večjo stalnost dobave), povečanje pestrosti lokalne hrane in konkurenčnost cen.

Razvoj lesne predelave, namesto izvoza kvalitetnega lesa

Odgovor: Občina Kamnik je že doslej podpirala razvoj predelave lesa na lastnem območju, za kar se tudi namenja del sredstev iz naslova razpisov za namene kmetijstva. Slednje je vključeno v okvir ukrepov pomoči »de minimis« – sofinanciranje nakupa gozdarske mehanizacije.

Besedilo: Občina Kamnik

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve