Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Mekinjski samostan v Kamniku ni zgolj arhitekturni spomenik ali prostor nekdanjega duhovnega miru, temveč tudi kulturni simbol, ki nosi potencial, da postane živo središče umetniškega ustvarjanja in zgodovinskega spomina.
Ko so v njem slikarji z razstavo obudili spomin na Dušana Lipovca, umetnika, ki je s svojo umetnostjo zapustil sledi v slovenskem prostoru, so pravzaprav opozorili, kako pomembno je negovati kulturno dediščino – ne kot muzejski eksponat, temveč kot živo tkivo skupnosti. A ta plemenita gesta, ki bi si zaslužila široko podporo in priznanje, je naletela na skoraj nerazumljivo ravnodušnost kamniških svetnikov.
Njihova skromna navzočnost, ali bolje rečeno odsotnost, ni zgolj protokolarna napaka ali pozabljivost – temveč simptom globlje težave, ki zadeva odnos lokalne politike do kulture. Tišina s strani tistih, ki naj bi predstavljali voljo ljudi in skrbeli za skupno dobro, postavlja pod vprašaj, ali Kamnik sploh razume pomen umetnosti kot dela lastne identitete.
Mar niso ravno umetniki tisti, ki skozi sliko, besedo ali zvok oblikujejo spomin, prepoznanje in dušo nekega kraja? Odsotnost svetnikov in občanov na takem dogodku pomeni simbolno praznino – kot da bi se odrekli odgovornosti za ohranjanje kulturne kontinuitete, kot da bi umetnost obravnavali kot nekaj postranskega, odvečnega, elitističnega.
A v resnici je prav nasprotno – brez umetnosti ni skupnosti, ni duhovne rasti, ni notranje povezanosti prebivalcev. Še več, dogodek v Mekinjskem samostanu razkriva tudi protislovje: občina morda na papirju izkazuje podporo kulturi, a ko gre zares – za prisotnost, za iskreno podporo, za simbolno gesto spoštovanja do domačega ustvarjalca – ostane tiho.
S tem si Kamnik ne dela usluge. S tem izgublja priložnost, da bi sam sebe prepoznal kot kulturno zrelo skupnost. Ironično je, da so ravno umetniki, tisti ki jih družba pogosto potiska na rob, pokazali večje razumevanje pomena zgodovinskega spomina kot tisti, ki sedijo na mestih odločanja. Kritična drža do takšnega zanemarjanja ni samo upravičena – je nujna. Brez nje bo Kamnik še naprej izgubljal svoje priložnosti, da postane mesto z jasno in ponosno kulturno identiteto.
Dušan Sterle
