Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Na Vranskem se je sredi oktobra odvil prvi festival Permafest, ki ga je zaznamovalo obilje zanimivih tem, izmenjava izkušenj in prijetno druženje.
V zgodnjem popoldnevu smo se v soboto, 18. oktobra, popeljali na Vransko. Tam se je na območju stare graščine, posestva Podgrad v Praprečah, ležečega prav ob vznožju slikovitega hribčka s cerkvico, ki se je belila nad jesensko obarvanimi krošnjami dreves, odvil prvi festival permakulture pri nas. Organiziralo ga je Društvo za permakulturo Slovenije pod naslovom Permafest – kreativno odzivanje na krizne okoliščine.
Namenjen je bil vsem, ki jih zanima, kako (z)graditi novo družbo, novo kulturo, družbo skupne rasti in sodelovanja : permakulturo.
Le-ta naj bi bila po besedah organizatorjev orodje za načrtovanje posebej odpornih sistemov, nujno potrebnih za prihajajoče čase podnebnih sprememb, ekonomske nestabilnosti in izgube biotske raznovrstnosti. Njena temeljna moč izvira iz treh etik: skrb za zemljo, skrb za ljudi in pravična delitev, ki skupaj gradijo družbo, utemeljeno na solidarnosti in ravnovesju.
Najbolj pomembno, ključno načelo pa je kreativno, konstruktivno odzivanje na spremembe. Permakultura spremembe sprejme kot realnost, ki se ji ne moremo izogniti, in jih z kreativnostjo, prilagodljivostjo in razumevanjem naravnih vzorcev spremeni v priložnost za rast. Zato permakultura, kot povedo, ni le vrtnarjenje; je celovit načrtovalski pristop za oblikovanje prihodnosti, ki ni zgolj boj za samo preživetje. Je medsebojno povezana celota, usmerjena v blagostanje vseh živih bitij. To so lepo ponazorili plakati na panojih, razstavljenih na travnati površini, ki je vodila do galerije, skrite v enem mnogih kotičkov slikovitega posestva v obnovi.
Otvoritev festivala se je začela že ob 10. uri zjutraj s pozdravnim govorom osrednjega govorca prireditve, pisca, scenarista, svobodnega raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata.
Po začetnem nagovoru so strokovnjaki z vseh sedmih permakulturnih področij (Telesno in duhovno blagostanje, Oskrbništvo posesti in narave, Pravica do posesti in skupnostno upravljanje,
Finance in ekonomija, Izobraževanje in kultura, Orodje in tehnologija, Grajeno okolje) skozi pogovor v okviru okroglih miz vodili skupine udeležencev, nakar so kasneje tudi skupinsko načrtovali prihodnost področja, ki ga je vsaka skupina zase obravnavala. Vsaka od skupin je svoje delo, ugotovitve in zaključke na koncu predstavila občinstvu.
Po predstavitvi je sledilo skupno kosilo, ki so ga pripravili kar obiskovalci sami. Naročeno je namreč bilo, naj kosilo, namenjeno v medsebojno preizkušanje in izmenjavo receptov, vsak pripravi kar doma, in prinese v skupno dobro. Ne le glavne jedi, tudi sladice, čajne mešanice, sirupi…so bili dobrodošli in sprejeti v lačne »malhe«.
Festival je poleg že omenjene razstave, tržnice in razno-raznih zanimivih delavnic, kot so naprimer netenje ognja v zahtevnih razmerah, zasaditev sadnega drevesa, gozdni vrt, nabiranje zelišč in drugih užitnih travniških rastlin, ogled jame, izdelava bokašija, lončarska delavnica…, pestrila tudi izmenjevalnica oblek, čevljev in drugih malih predmetov, knjig, pa tudi semen, sadik ter vloženin.
Sejemsko tržnico so predstavljala mnoga bolj in nekatera malo manj znana imena, društva, združenja, kmetije…kot naprimer: Regrat, Vile in Vilice, Gnezdo – Center sonaravne gradnje, na seicronatura, Združenje za trajnostno prihodnost Ekoci, Šolanje na domu, Združenje za gozdno terapijo, doula Martin Štirn, Zveza biodinamikov Slovenije, Društvo za permakulturo Slovenije, Naj raste in mnogi drugi.
Poleg Antona Komata je bilo med obiskovalci, udeleženci festivala in njihovimi organizatorji ter sodelujočimi videti še nekaj znanih obrazov, kot so Aljaž Plankl (Naj raste), Mateja de Laat, Tone Pugelj (Gnezdo)… in mnogo mnogih drugih.
Družine z otroki, pari, nekateri, ki so prišli celo sami, sem ter tja kakšen tudi s kosmatim ljubljenčkom ali dvema, s(m)o se v sproščenem okolju izobraževali, se zabavali, meditirali, ustvarjali in celo zaplavali v verjetno ne ravno mlačni vodi zajezenega potoka.
Dan se je, na srečo, zaključil z večerom. Hlad nas je z delavnic pregnal k ognju, ki je s svojo toploto privabil nemalo oboževalcev isker, dima, ter magične svetlobe, ki običajno spremlja plamene. S kitaro in nežnim žužnanjem, žuborenjem pogovorov, ki so se nadaljevali v toplini, ob napovedani peki kostanja in krompirja, se je večer nežno tkal dalje, morda v neslutene začetke nečesa novega…
Tkanje nove kulture.
Kulture brez lakote, vojn in razprtij.
Kjer se – vsak v svojem ritmu, pa vendar v skupnosti, v sožitju z drugimi – razvija, raste in cveti.
Kartini Djalil
