Naslovnica / NOVICE / Po Menini planini hlača precej velik medved

Po Menini planini hlača precej velik medved

Če vas bo v prihodnjih dneh slučajno zaneslo v gozdove na širšem območju Menine planine, ne bo odveč nekaj previdnosti, saj so lovci na tem območju zaznali gibanje precej velikega medveda, ki so ga z avtomatsko lovsko kamero uspeli tudi slikati.

Prisotnost medveda na območju med Lukovico in Menino planino so lovci večkrat zaznali že lani, saj jim je kosmatinec, ki je iskal hrano, kar nekajkrat razdejal krmišča in si postregel s koruzo, pred dnevi pa ga je Silvestru Učakarju uspelo z avtomatsko lovsko kamero tudi slikati.

Sodeč po sliki, ki je bila posneta v okolici Špitaliča, gre za kar precej veliko in težko mrcino, ki se brez težav, kot z jogurtovim lončkom, poigra tudi s kovinskim sodom v katerem lovci na krmišču hranijo koruzo. Po ocenah lovcev naj bi šlo za okrog 150 kilogramov težkega samca, četudi bi mu, glede na sliko, bržčas lahko brez težav pripisali še kak kilogram več.

Četudi so srečanja človeka z medvedom v naravi precej redka in se v večini primerov končajo brez večjih težav, pa najbrž ne bo odveč, če ste ob sprehodih po gozdu na širšem območju Menine planine nekoliko bolj previdni, pozorni in predvsem glasnejši, saj medveda na ta način ne boste uspeli presenetiti, predvsem pa mu boste dali možnost, da se vam še pravočasno umakne.

Glede na to, da v naših gozdovih medvedov zaenkrat še nismo ravno vajeni, pa najbrž ne bo nič narobe, če v izogib morebitnim nevšečnostim, objavimo nekaj navodil za srečanje z rjavim medvedom, ki so jih pripravili na Zavodu za gozdove, preberete pa si jih lahko tudi v poučni knjižici Srečanja z medvedom, ki si jo lahko, s klikom na ime knjižice, prenesete na svoj računalnik.

Foto: Silvester Učakar

Medved, ki je bil pred nekaj dnevi slikan v okolici Špitaliča. Foto: Silvester Učakar

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom

Če odhajate na sprehod v naravo, kjer obstaja možnost srečanja ljudi in rjavega medveda, se predhodno seznanite z življenjskimi navadami rjavega medveda in prilagodite svoje obnašanje. Informacije o rjavem medvedu lahko najdete tudi na spletnih straneh www.medvedi.si.

Napadi medveda na človeka so v splošnem zelo redki. Rjavi medved ljudi ne napada kot plen, tj. za hrano, ampak do napada pride, če medveda presenetimo in se znajdemo v njegovi neposredni bližini, ko nas ne pričakuje oz. nima časa za umik. Medved napade, če se človeka toliko ustraši, da se odloči, da ne bo zbežal, ampak se bo branil. To je pogosteje pri samicah z mladiči, saj se ti ne morejo hitro umikati.

Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu. Na Zavodu za gozdove svetujejo:

  • med sprehodom v gozdu imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju, tj. od maja do junija, pa na zavodu odsvetujejo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, ki so osrednje življenjsko območje rjavega medveda (Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodite glasni, saj boste tako medveda že na daleč opozorili na svojo prisotnost. Glasno hodite, prepevajte, žvižgajte, se pogovarjajte, brcnite kamen, udarite s palico po deblu drevesa itd., ni pa treba kričati, da ne zmotite gozdnega miru;
  • če medveda opazite od daleč, se mirno umaknite v smeri prihoda; če medved prihaja v vašo smer in vas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorite nase in praviloma se bo umaknil;
  • če medveda srečate v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), ostanite čim bolj mirni in ne delajte hitrih gibov ali glasov, ki bi medveda prestrašili; obstanite in se nato počasi zadenjsko umaknite;
  • če se medved zapodi proti vam, obstanite ali se ulezite na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do vas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito obrambno razpršilo proti medvedom (t. i. bear spray), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji;
  • nikoli ne tecite, saj s tem povečate možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknete na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujte se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbite, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujte se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazite, se čim prej umaknite;
  • med oktobrom in majem ne hodite v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajte medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti, lahko včasih medveda sicer odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom, in se nam bo umaknil.

Podrobnejša navodila si ogledate tudi v brošuri: Srečanja z medvedom