Pravljična bitja Larise Uranič

V Mladinskem centru Kotlovnica je bila sinoči odprta razstava likovnih del Larise Uranič: Bitja smaragdnega otoka, ki jo je navdahnilo avtoričino bivanje na Irskem.

V spremni besedi razstave Larise Uranič, katere odprtje je v MC Kotlovnica privabilo kar lepo število obiskovalcev, je umetnostni zgodovinar Anže Slana zapisal:

“Svet bi bil brez pravljic, mitov in legend precej dolgočasen kraj. Človeštvo je skozi svojo dolgo zgodovino dokazalo, da so miti del njegovega srža in ključna sestavina njegove biti. Mitski svet človeka navdušuje, predvsem njegova skrivnostnost in težka otipljivost. Tako ni čudno, da so miti in legende že stoletja navdih umetnikom in drugim ustvarjalcem, ki črpajo v tej skrivnostnosti in jo na sebi lasten ustvarjalen način spravijo na plano.

Ena teh ustvarjalk je tudi Larisa Uranič, ki s tokratno razstavo razkriva navdušenje nad keltskim mitičnim svetom, skritem nekje na Irskem – na smaragdnem otoku. Keltska mitologija je prepredena z različnimi božanstvi in bitji, ki tako ali drugače vplivajo na človekovo življenje. Če se mnogi umetniki zatekajo k upodobitvi mitoloških zgodb, Larisa stvar nekoliko preobrne.

Bitja so integrirana v žanrske prizore, ki jih avtorica interpretira na samosvoj način. Bitja niso več del mitoloških zgodb, ampak so zamrznjena v trenutku svojih vsakdanjih opravil. Gre za spoj mitološkega in žanrskega; spoj, ki opazovalcu razkriva osebne vzgibe posameznega bitja, ki se želi le zabavati, biti navihano, radovedeno, ki želi počivati ali delati. Ki se znajde sredi gozda in gre naprej po svoji poti.

Ključna vsebinska sestavina Larisinih upodobitev je narava. Bitja so še vedno del irske mitične narave in le v njej najdejo svoj mir, kjer komajda najdemo sledi človekove vseobsegajoče globalizacije. Če je snov vzeta iz narave in se v naravo tudi vrača, postane logičen izbor uporabljene tehnike. Akvarel na fizičen način v slike vnaša vodo. Le akvarel je avtorici omogočil prosojne barvne nanose, pa tudi preigravanje le-teh, kar je opaziti v različnih teksturah.

 

V danem primeru so različne teksture še kako pomembne. Še pomembnejša pa je kombinacija tega z barvno lestvico. Vse to vpliva na atmosfero posamezne upodobitve; enkrat je navihano razigrana, drugič zlovešča, tretjič romantično zasanjana. Skupek vsega pa le še poudarja mitičnost sveta in podob.

Mitološke vsebine so v umetnosti prisotne takorekoč od nekdaj. Nespregledane pa niso niti v sodobni umetnosti, ko sta vsebina in podoba podrejeni osebni reinterpretaciji posameznega avtorja. To je pa navsezadnje tudi ena od značilnosti pričujoče razstave.”

Odprtje razstave, ki ga je povezoval Aljoša Rebrača, sta s svojim nastopom popestrila mlada kitarista zasedbe Before Time, spremno besedo Anžeta Slane, pa je podal David Kneževič.