Naslovnica / NOVICE / Prejemniki in obrazložitev priznanj Občine Kamnik v letu 2019

Prejemniki in obrazložitev priznanj Občine Kamnik v letu 2019

Na osrednji slovesnosti ob letošnjem  prazniku Občine Kamnik so bila sedmim prejemnikom podeljena tudi priznanja Občine Kamnik, ki so jih za svoj prispevek in trud tokrat prejeli:

Dušan Letnar – bronasto priznanje Občine Kamnik

Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Dušanu Letnarju bronasto priznanje Občine Kamnik v znak spoštovanja in kot zahvalo za dolgoletno delo na področju taborništva, športa, kulture in dela z mladimi.

Dušan Letnar je bil dolgoletni član Roda bistriških gamsov Kamnik. Bil je pobudnik mnogih dejavnosti taborniške organizacije, med drugim lokostrelskega voda Krive puščice in organizator več dogodkov, ki so pripomogli k razvoju in napredku taborniške ter lokostrelske dejavnosti na Kamniškem. Leta 1977 je sodeloval pri organizaciji Jugoslovanskega taborniškega mnogoboja, ki je bilo do takrat največje športno tekmovanje v zgodovini kamniškega športa, leta 1979 je za to prejel tudi srebrni znak Zveze tabornikov Slovenije. Leta 1980 je z njegovo pomočjo kamniški taborniški odred prejel lento Partizanski odred in s tem postal najboljši odred v državi. Za svoje taborniško delovanje je prejel tudi več nagrad, med drugim zlati znak Zveze tabornikov Slovenije leta 1983, leta 1984 pa naziv tabornik – partizan, ki pomeni najvišjo stopnjo taborniškega znanja.

Dušan Letnar je eden od pobudnikov in ustanoviteljev Lokostrelskega kluba Kamnik, saj se je iz lokostrelskega voda Krive puščice konec 70. let prejšnjega stoletja izoblikovala samostojna lokostrelska organizacija. Kot aktiven član omenjenega društva je sodeloval pri organizaciji mnogih lokostrelskih tekmovanj in se jih uspešno udeleževal tudi sam. V začetku 90. let prejšnjega stoletja je svojo tekmovalno pot nesebično postavil na stran ter svojo strast in ljubezen do loka in puščice začel prenašati na številne rodove kamniških lokostrelcev. Hkrati mu je s takratnim predsednikom društva uspelo postaviti temelje in usmeritev delovanja društva, ki se še danes odraža v delovanju in uspehih kamniških lokostrelcev na največjih tekmovanjih.

 

Zadnja leta je eden aktivnejših članov in prepoznavnih obrazov Foto kluba Kamnik, ki se mu je pridružil leta 2005. V času digitalne dobe neguje tradicijo analogne fotografije. V fokusu njegovega fotografskega zanimanja je domače okolje Kamnika z okolico. Vseskozi ostaja vnet zapisovalec kamniškega vsakdana. Dokumentira izginjajočo kamniško industrijsko dediščino in pestro etnografsko zapuščino okoliških krajev, od življenja v domačih Mekinjah do izginjajoče tradicije planšarstva na Veliki planini. Njegov pester fotografski arhiv se razteza skozi več desetletij ustvarjanja, ki z leti le še pridobiva na dokumentarni vrednosti.

Kot razstavljavec je še posebej dejaven v zadnjih letih. Leta 2015 je svojo serijo Pastirji Velike planine razstavil v Galeriji Doma kulture Kamnik, fotografije iz serije pa so tudi del stalne razstave Na planincah luštno biti – življenje na kamniških planinah v Medobčinskem muzeju Kamnik. Leta 2017 se je s serijo Gnezda predstavil v okviru Paviljona Petra Raucha v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani, lani pa je skupaj s fotografom Joštom Frankom v celjski Galeriji AQ razstavljal serijo Iva, v kateri se je podal v raziskovanje socialne in bivanjske tematike intimnega družinskega okolja.

Kot mentor na različnih delavnicah pod okriljem Foto kluba Kamnik in Mladinskega centra Kotlovnica svoje znanje analogne fotografije prenaša tudi na mlajše generacije.

Udejstvovanje Dušana Letnarja na mnogih področjih kamniškega družbenega življenja ni zanemarljivo. Kot gonilna sila družbenega dogajanja spodbuja in tvorno sodeluje marsikje. Nesebično marsikomu priskoči na pomoč in pomaga po svojih najboljših močeh; nikoli mu ni škoda časa in energije in ju z veseljem razdaja med svoje someščane. S svojim zgledom in delom je Dušan Letnar sijoč zgled mlajšim generacijam.

Janez Repanšek – srebrno priznanje Občine Kamnik

Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Repanšku srebrno priznanje Občine Kamnik za njegovo prostovoljstvo, saj je gasilec, krvodajalec, član sveta krajevne skupnosti, član svetov zavodov in društev, član obrtno-podjetniške zbornice in član kulturnega društva.

Janez Repanšek je od leta 1969, torej že 50 let, član Prostovoljnega gasilskega društva Kamnik in se ponaša s činom višji gasilski časnik II. stopnje. Opravljal je različne funkcije od referenta za saniteto, tehničnega sekretarja, blagajnika, tajnika in podpoveljnika do sodnika organizatorja občinskih, regijskih, ligaških in republiških tekmovanj. Dva mandata je bil poveljnik Sektorja Kamnik Gasilske zveze Kamnik. Od 2003 do 2013 je bil poveljnik Gasilske zveze Kamnik in član Poveljstva regije Ljubljana III. Še vedno deluje kot operativec v Prostovoljnem gasilskem društvu Kamnik, na Gasilski zvezi Kamnik pa je predsednik Komisije za zgodovino gasilstva in si prizadeva za prostore Gasilskega muzeja.

 

Dejaven je na družbenem, političnem, podjetniškem in kulturnem področju:

  • kot član sveta Krajevne skupnosti Kamnik – center že sedmi mandat, od tega tri mandate kot predsednik,
  • kot član upravnega odbora Rdečega križa (šest mandatov) in krvodajalec, saj je kri daroval že 173-krat,
  • kot član upravnega odbora Zavoda za razvoj kabelsko-satelitsko televizijskega sistema Kamnik (šest mandatov),
  • ustanovni član Društva sv. Jakoba in član Društva Demos na Kamniškem,
  • kot član sveta Zavoda za turizem, šport in kulturo Kamnik, v katerem od reorganizacije z vključitvijo kulture pod okrilje zavoda v letu 2016 predstavlja kulturna društva,
  • kot član Območne obrtno-podjetniške zbornice Kamnik od leta 1983 do upokojitve leta 2018, od tega osem mandatov član upravnega odbora in več komisij,
  • kot član sveta Osnovne šole Toma Brejca v času priprav in gradnje nove šolske stavbe (dva mandata v obdobju med letoma 2008 in 2014),
  • dvakrat, in sicer leta 2001 in 2009, je sodeloval v občinski komisiji za mednarodno tekmovanje najlepše urejenih evropskih mest Entente Florale,
  • več kot dvajset let je bil aktiven pri mednarodnem sodelovanju med Občino Kamnik in pobratenima Občinama Andechs in Trofaiach, bil pa je tudi pobudnik postavitve bavarskega mlaja ob desetletnici sodelovanja leta 2008 in njegov skrbnik,
  • bil je član Občinskega sveta Občine Kamnik od 1994 do 2006 (trije mandati) in kandidat za župana Občine Kamnik leta 2002,
  • bil je aktivni udeleženec vojne za Slovenijo.

Janez Repanšek je torej že vse življenje zgled aktivnega državljana, je človek, ki nikoli ne reče ne, ko je potrebna pomoč ob nesrečah, pri delu ali organiziranju dogodkov.

Justin Klanšek – srebrno priznanje Občine Kamnik

Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Justinu Klanšku srebrno priznanje Občine Kamnik za več kot štiridesetletno prostovoljno delo v Krajevni skupnosti Tunjice in širše v Občini Kamnik ter krvodajalstvo.

Justin Klanšek se je že kot osnovnošolec vključil v vaško gasilsko društvo. Kot mladinec je sodeloval na gasilskih tekmovanjih, kot član pa je nepogrešljiv sodelavec na delovnih akcijah, na primer pri obnovi gasilskega doma, in pri organizaciji tekmovanj.

V gradbeni šoli, kjer se je izšolal za tesarja, je postal krvodajalec, in to je ostal do današnjih dni. Kri je daroval več kot osemdesetkrat.

Po končanem šolanju je v 80. letih prejšnjega stoletja postal član in kasneje predsednik Društva skupne pomoči, ki pomaga zlasti pri obnovi ostrešij hiš in gospodarskih poslopij, poškodovanih zaradi požara.

Z različnimi deli, kot je dostava vaških kompletov za dogodke na Prevali, pomaga Sadjarskemu društvu.

 

Justin Klanšek s svojim delom in strokovnim znanjem sodeluje pri vseh prostovoljnih delih v Krajevni skupnosti Tunjice: predlagal je lokacijo in dal idejo za povečanje pokopališča, sodeloval pri izdelavi vaških miz, klopi in stojnic za različne prireditve, pri prekritju mrliške vežice, pomaga pri vaških veselicah, postavitvah mlajev za krajevni praznik, svoje gospodarsko poslopje pa je odstopil za hranjenje klopi, miz, stojnic, rekvizitov in odra Kulturnega društva dr. Franceta Steleta.

S svojim delom omogoča različne kulturne dejavnosti v Krajevni skupnosti Tunjice in širše. Zelo pomembno je tudi njegovo sodelovanje s Kulturnim društvom dr. Franceta Steleta in z Društvom Tun’ški glas. Pri predstavah na prostem, ki jih je pripravljalo Kulturno društvo dr. Franceta Steleta, je bil vseskozi vodja postavljanja odrov za gledalce in scene za igre. Vsako leto z ekipo postavi sceno za osrednje občinsko miklavževanje na pobočju Malega gradu v Kamniku. Za Društvo Tun’ški glas vedno izdela sceno za prireditve, rekvizite za Igre brez meja, darila za nastopajoče in v košu na hrbtu raznaša glasilo Tunški glas. Leta 2014 je pomagal tudi pri postavitvi razstave ob izidu dvajsete številke tega občasnika.

Veliko dela opravi pri cerkvi sv. Ane v Tunjicah: pomaga pri krašenju cerkve ob večjih slovesnostih, generalnem čiščenju notranjosti cerkve z dvižno košaro, vsakoletnem čiščenju grmovja pod župniščem, izdelal je podest in stopnice v zvonik, organiziral prekritje župnišča in popravilo strehe na cerkvenem gospodarskem poslopju, pomagal pri prekritju strehe nekdanje stare šole (mrliške vežice), vodil je tudi vsa dela za postavitev novega cerkvenega lesenega kozolca.

Justin Klanšek s svojim znanjem, delavnostjo, skromnostjo, poštenostjo in prijaznim odnosom lajša življenje ljudi v različnih stiskah, omogoča dejavnost društev, skrbi za ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Zaradi njega je življenje pestro in bogato.

Knjižnica FB Kamnik – zlato priznanje Občine Kamnik

Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Knjižnici FB Kamnik zlato priznanje Občine Kamnik za vrhunske uspehe in dosežke, ki so pomembni za razvoj in ugled Občine Kamnik.

KFBK deluje že 70 let. Svoje poslanstvo opravlja kakovostno, zavzeto, strokovno in proaktivno za različne ciljne skupine. Kakovost potrjujejo nagrade za izjemne dosežke na področju promocije branja, ohranjanja kulturne dediščine, inovativnih projektov, družbene odgovornosti in prostovoljstva. Strokovnost potrjuje sodelovanje kamniških knjižničark in knjižničarjev na različnih strokovnih srečanjih in redno objavljanje. Bralno kulturo razvijajo z inovativnimi projekti, zlasti poudarjajo razvoj družinske pismenosti in bralne kulture ter močna medresorska in lokalna partnerstva. Pomembno vlogo ima knjižnica tudi pri socialnem vključevanju ranljivih skupin in razvoju socialnega kapitala. Ugled in razvoj Občine Kamnik knjižnica podpira z domoznanstvom, zlasti pa z digitalizacijo gradiva in informacijskimi storitvami, pri čemer izstopajo objava digitaliziranih Kamniških zbornikov, biografski leksikon s predstavitvijo kamniških in komendskih znanih osebnostih ter objava digitalizirane zbirke razglednic. Ugled Občine Kamnik knjižnica širi tudi z odkrivanjem, hranjenjem in posebnim prezentiranjem kamniške nesnovne kulturne dediščine, z ljudskimi pravljicami. Temu je namenjen Križnikov pravljični festival, ki poteka v Motniku že osem let in je prepoznaven daleč izven kamniških občinskih meja. Takšen je tudi projekt Kamniške pravljične poti, ki traja že od leta 2010 in iz katerega je leta 2015 nastala knjiga Kamniške pravljične poti – inovativen, vsebinsko in estetsko bogat vodnik po Kamniku in okolici. Knjižnica je svojo vodilno vlogo pri ohranjanju pravljičarske tradicije utrdila s knjižnimi izdajami.

 

Ob bogatem programu pa temeljno delo v knjižnici s kazalniki nabava, obdelava, hranjenje in izposoja gradiva kaže pozitivne trende, kar je rezultat zavzetega dela in skrbi za strokovni razvoj, publiciranje, proaktivnost in povezanosti z lokalnim okoljem.

Janez Sedušak – zlato priznanje Občine Kamnik

Občinski svet Občine Kamnik podeljuje Janezu Sedušaku zlato priznanje Občine Kamnik za izredno življenjsko delo – petdeset let aktivnega in nesebičnega dela na področju športa in humanitarnosti, zlasti pri varovanju človekovih pravic invalidov za njihovo enakopravno vključitev v družbo in izjemen prispevek k prepoznavnosti Medobčinskega društva invalidov Kamnik in s tem Kamnika tudi na državni ravni.

Janez Sedušak je že v zgodnjih otroških letih zbolel za paralizo, katere posledice ga spremljajo vse življenje. Zgodaj je spoznal, kaj pomeni biti drugačen od sovrstnikov, a mu to ni vzelo volje in moči. Že kot osnovnošolec je sodeloval na vseh prireditvah in proslavah. Med triletnim šolanjem za radiomehanika v takratnem Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je tekmoval v sedeči odbojki. Kot telefonist se je zaposlil v Alpremu in sodeloval v mladinskem aktivu. Bil je soustanovitelj Kegljaškega kluba Kamnik in dolga leta njegov podpredsednik, vodja in trener mladink in članic. Od 1983 do 1986 je bil član strokovnega sveta Kegljaške zveze Slovenije in selektor republiške reprezentance mladink v kegljanju. V Kegljaškem klubu Kamnik je bil aktiven do leta 1989.

Vrsto let je bil smučarski sodnik in organizator občinskih sindikalnih tekmovanj v kegljanju in smučanju. V času smučarskih poletov v Planici je sodeloval v tehničnih službah. Leta 1985 je bil izvoljen za člana predsedstva Zveze telesnokulturnih organizacij in kasneje za predsednika Odbora za športne objekte pri zvezi.

 

Zametki njegovega humanitarnega delovanja segajo v leto 1968, ko je bil soorganizator odmevne prireditve Po delu šport in razvedrilo. Ves čisti dohodek prireditve je bil namenjen Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku.

Po invalidski upokojitvi leta 1993 se je včlanil v Društvo invalidov Kamnik, današnje Medobčinsko društvo invalidov Kamnik, kjer so kmalu opazili njegove organizacijske in vodstvene sposobnosti, zato je bil leta 1999 izvoljen za podpredsednika, od leta 2007 pa je že tretji mandat njegov predsednik. Od 2006 do 2012 je bil dejaven član upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Slovenije in hkrati predsednik Koordinacije društev invalidov gorenjske regije, od leta 2010 tudi predsednik Komisije za socialne in zdravstvene programe, od leta 2018 pa je član Nadzornega odbora.

Petnajst let, od 1999 do 2014, je bil organizator vseh prireditev, druženj, kopalnih dni in okrevanj za članice in člane Medobčinskega društva invalidov Kamnik, od leta 2001 tudi organizator kopanj v Termah Snovik. Medobčinsko društvo invalidov Kamnik šteje več kot tisoč članic in članov, zato si je močno prizadeval in tudi tvegal, da so v težkih časih kupili lastne prostore, dostopne invalidom na vozičku, namenjene ne le delovanju društva, pač pa tudi posvetovanju članic in članov s strokovnjaki, delavnicam in predavanjem. Bil je organizator in izvajalec vseh dejavnosti in ni mu bilo škoda časa, ko je z argumentirano prošnjo trkal na vrata lokalne skupnosti ter prosil za sponzorstvo in donatorstvo izvajalce del, podjetnike in obrtnike.

Janez Sedušak dobro pozna težave invalidov in se povsod glasno zavzema za njihovo enakopravno vključevanje v družbo. Delo na humanitarnem področju je način in smisel njegovega življenja. Tvorno sodeluje z Občinama Kamnik in Komenda, z Društvoma upokojencev Kamnik in Komenda, na državni ravni pa je prav po njegovi zaslugi Medobčinsko društvo invalidov Kamnik postalo zgled dobrega dela in s tem je veliko pripomogel tudi k prepoznavnosti Kamnika.

Stanislav Simšič – častni občan Občine Kamnik (posthumno)

Občinski svet Občine Kamnik posmrtno podeljuje Stanislavu Simšiču naziv častni občan Občine Kamnik za povezovalnost, izjemna dela in visoko motiviranost, predanost članstvu v Planinskem društvu Kamnik, Društvu upokojencev Kamnik in Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Kamnik ter postavitvi visokih meril za prihodnje generacije njihovih članic in članov.

StanisIav Simšič se je rodil v kmečki družini v notranjski vasici Laze na obrobju Planinskega polja kot tretji izmed petih otrok.

Njegovo šolanje in mladost je prekinila druga svetovna vojna in kmalu po njenem začetku se je pridružil partizanom kot borec Dolomitskega odreda. V začetku petdesetih let prejšnjega stoletja je prišel v Kamnik in se zaposlil v Tovarni usnja UTOK, tovarni, ki je kot prva v Kamniku začela praznovati 1. maj – praznik dela v Kamniški Bistrici. Kljub zelo zavzetemu delu v tovarni in kasneje tudi izredno pestri društveni dejavnosti ni nikoli pozabljal na družino.

Zelo dolgo je bil tudi sodelavec Kamniškega občana in pravi kronist društvenega življenja v Kamniku. V desetletjih dela je posnel in objavil več sto člankov in fotografij ter med Kamničanke in Kamničane razdelil na tisoče slik. Do zadnjega sta bila Stanislav in fotografski aparat nerazdružljiva.

Vrsto let je prostovoljno organiziral skupine krvodajalcev, saj je bil tudi sam dolgoletni krvodajalec.

 

V Zvezo borcev se je vključil takoj po njeni ustanovitvi v Kamniku. V več kot šestdesetletnem aktivnem članstvu je bil še posebej dejaven pri organizaciji pohodov po poti spominov narodnoosvobodilnega boja v občini Kamnik in tudi na partizanska obeležja širom Slovenije.

Stanislav Simšič se je v Društvo upokojencev Kamnik vključil leta 1977 in bil kar 24 let njegov predsednik. V tem času so bile v več kot 3300-članskem društvu ustanovljene in razširjene številne dejavnosti in sekcije. Pridobljeno je bilo lastništvo stavbe, ki so jo tudi temeljito obnovili. Osebno pa je dolga leta vodil planinsko, pohodniško in kulturno-propagandno sekcijo. Njegova prizadevanja za dobrobit kamniških upokojenk in upokojencev so neprecenljiva, zato mu je bil podeljen naziv častnega predsednika Društva upokojencev Kamnik.

Članice in člani Društva Dogodek Kamnik Stanislava Simšiča izjemno spoštujejo in cenijo, saj jim je vzor, kaj vse lahko človek stori za skupnost. Bil je človek, ki je prepoznavnost Kamnika ponesel ne le v širši regijski prostor, marveč po vsej Sloveniji.

Stanislav Simšič je bil skoraj pol stoletja tudi član Planinskega društva Kamnik in vsa ta leta je pomagal pri vodenju društva. Vodil je več sto izletov in pohodov po kamniških planinah, Julijcih in drugih slovenskih vrhovih. Prispeval je zelo veliko ur prostovoljnega dela, še posebej pri prenovi planinskih domov na Kamniškem in Kokrskem sedlu. Zaradi svojega izjemnega dela se ga prišteva med najvidnejše člane Planinskega društva Kamnik, ki je postavil visoka merila za vse prihodnje generacije planincev. Zato mu je društvo podelilo naslov častnega člana Planinskega društva Kamnik.

Stanislav je bil človek, ki so ga krasili poštenost, iskrenost, delavnost, razumevanje, tovarištvo, solidarnost, spoštovanje in človečnost. Bil je človek z veliko začetnico in vsem vzor, mestu Kamnik pa v ponos.

Ivan Miroslav Sekavčnik – posebno priznanje Občine Kamnik

Župan Občine Kamnik podeljuje Ivanu Miroslavu Sekavčniku posebno priznanje Občine Kamnik za uspešno vodenje Društva general Maister Kamnik v obdobju 2012–2018.

Ivan Miroslav Sekavčnik je kot predsednik izhajal iz naslednjih temeljev: širiti je treba vedenje o generalu Rudolfu Maistru in njegovih soborcih, o pomenu njihovih dejanj za Slovenijo; ljudje morajo spoznati kraje, kjer so potekali za Slovence usodni dogodki; pri vzgoji mladih je treba bolj poudarjati spoštovanje in ljubezen do domovine; velik pomen je pripisoval sodelovanju Društva general Maister Kamnik z občinsko upravo, z domoljubnimi društvi v občini in širše, povezovanju z drugimi društvi general Maister in z Zvezo društev general Maister, sodelovanju na proslavah in prireditvah v počastitev slovenskih državnih praznikov. Vse to je uresničeval s svojim delom. Ivan Miroslav Sekavčnik se je izkazal kot odličen predsednik, dober in prijeten človek in prijatelj.

Ivan Miroslav Sekavčnik si je od začetka svojega predsednikovanja Društvu general Maister Kamnik prizadeval za to, da je Občina Kamnik odkupila celotni pritlični del Maistrove rojstne hiše na Šutni, kjer so sodelavci Medobčinskega muzeja Kamnik postavili stalno razstavo o Rudolfu Maistru in potekajo predavanja o Rudolfu Maistru, njegovih sodelavcih, sopotnikih in času. Veliko pozornosti je posvetil nagradnim literarnim in likovnim natečajem, ki jih pripravlja Koordinacija veteranskih in domoljubnih organizacij Kamnik. V petih letih je v teh natečajih z domoljubno tematiko sodelovalo veliko mladih, zlasti druge in tretje triade osnovne šole.

 

Ivan Miroslav Sekavčnik je vsako leto odlično pripravil ekskurzijo v kraje, povezane z Maistrom ali pomembnimi zgodovinskimi dogodki. Tako so si člani ogledali Zavrh pri Lenartu v Slovenskih goricah, Park vojaške zgodovine v Pivki, spomenik braniteljem slovenske zahodne meje na Cerju, kraje, kjer je potekala soška fronta, kraje bojev za pripojitev Koroške državi SHS, vojaški muzej v Kobaridu, kraje v Mežiški in Dravski dolini, spomenik Franju Malgaju in drugo. Vsako leto je v počastitev občinskega praznika, posvečenega Maistru, skupaj s sodelavci pripravil Maistrov pohod v okolico Kamnika. Člani Društva general Maister Kamnik se tudi na njegovo spodbudo redno udeležujejo občinskih slovesnosti in proslav v počastitev Rudolfa Maistra v Kamniku in po Sloveniji. Ivan Miroslav Sekavčnik je kot predsednik v imenu Društva general Maister vsako leto sodeloval pri polaganju spominskih vencev na grobove padlih za domovino v vseh vojnah.

Ivan Miroslav Sekavčnik je za društveno dejavnost porabil veliko svojega prostega časa in denarja. Vsi dogodki, ki jih je pripravil, pričajo o človeku z velikim znanjem, o človeku, ki ve, da je naša domovina lepa in bogata in da je treba to spoznanje deliti z vsemi državljani, zlasti pa z mladimi – našo bodočnostjo.

Priznanja za najboljše literarno in likovno delo

Koordinacijski odbor veteranskih in domoljubnih organizacij občin Kamnik in Komenda se v okviru svojega delovanja dobro zaveda, da je treba narodno zavest spodbujati že od malih nog. V okviru svojih prizadevanj so razpisali 6. nagradni razpis z naslovom Pomniki mi pripovedujejo, s strani predsednika Koordinacijskega odbora gospoda Dušana Božičnika pa so bila danes ustvarjalcem najboljših del podeljena priznanja, ki so jih prejeli:

Zala Plohl, Ela Pestotnik in Maruša Kugler (5. razred Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Irene Zagožen) ter Julija Maver (7. razred Osnovne šole Marije Vere ravno tako pod mentorstvom Irene Zagožen) za likovno delo,

David Kokalj (4. razred Osnovne šole Toma Brejca pod mentorstvom Francija Mestka) in Nejc Jerman (8. razred Osnovne šole Marije Vere pod mentorstvom Maje Drolec) za literarno delo.

Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitamo.