Naslovnica / NOVICE / Skrivnost Rosovih grobelj
Učenci, učitelji, starši in zainteresirani obiskovalci predavanja o Rosovih grobljah. Foto: Janja Železnikar

Skrivnost Rosovih grobelj

OŠ Šmartno in Medobčinski muzej Kamnik že leta dobro in uspešno sodelujeta. Mnogi učenci vsako leto obiskujejo muzejske zbirke in sodelujejo na številnih zanimivih muzejskih delavnicah. Tokrat pa smo muzealci in strokovnjaki prišli na šolo. V okviru projekta Dan odprtih vrat na OŠ Šmartno v Tuhinju in v okviru projekta predstavitve kulturne dediščine, je bilo organizirano predavanje, na katerem smo skušali odstreti tančico skrivnosti z Rosovih grobelj. Prestavitev skrivnosti Rosovih grobelj je prisostvoval tudi podžupan občine Kamnik, g. Matej Slapar.

Predstavitev smo organizirali na šoli predvsem zato, da bi domačinom približali arheološko dediščino na razumljiv in dostopen način. Želimo, da vedo in cenijo podzemne ostaline, saj jih bodo le tako lahko razumeli in varovali ter ohranjali  za naše zanamce. Rezultate dosedanjega vedenja in raziskav na Rosovih grobljah sta predstavila dr. Zvezdana Modrijan iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in dr. Branko Mušič iz oddelka za arheologijo FF v Ljubljani in podjetja GeArh. Učenci, starši in zainteresirana javnost si je lahko ogledala najdbe mozaičnih kock, ki še danes prihajajo na dan z oranjem na njivi, pod katero leži velik del arheoloških ostalin. Hrani jih MMK, našel pa jih je dr. Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, o. e. Kranj.

Mozaične kocke, ki jih je po njivi na Rosovih grobljah pobiral konservator dr. Milan Sagadin z Zavoda za varstvo kulturne dediščine, o. e. Kranj.

 Rosovo groblje – po pripovedovanju domačinov naj bi na grobljah bila ajdovska cerkev (to je izraz za poganske cerkve), nekje na grobljah, pod Ivanjkom, pa naj bi se nahajal tudi »šac«-zaklad. Že okoli leta 1881 je stotnik avstrijske vojske narisal skico »šaca« – mozaika iz Rosovih grobelj. Skica je danes shranjena v Narodni galeriji Slovenije. Leta 1995 je dr. Dragan Božič postavil hipotezo, da predstavlja mozaik del zgodnjekrščanske cerkve.

Dr. Marjanca Klobčar iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU je leta 2016 na občini Kamnik predstavila pobudo, da bi se Rosovo groblje raziskalo. Občina Kamnik je z razumevanjem pristopila k projektu definiranja »skritega zaklada«, odobrila finančna sredstva za geofizikalne raziskave.

V jeseni leta 2016 in zgodnji pomladi 2017 je z ekipo sodelavcev teren z geofizikalno metodo pregledal dr. Branko Mušič iz podjetja GeArh. Preliminarni rezultati so bili predstavljeni že na dveh predavanjih dr. Dragana Božiča, ki se je posvetil predvsem analizi dokumentarnih virov (aprila 2017 v Medobčinskem muzeju Kamnik in poleti 2017 v župnišču v Šmartnem).

Predavatelja dr. Zvezdana Modrijan iz Inštituta za arheologijo ZRC SAZU je strokovnjakinja za pozno antiko in raziskovalka pomembnih poznoantičnih naselbin po Sloveniji, med njimi je raziskovala Tonovcov grad pri Kobaridu, kjer so našli ostanke kar treh zgodnjekrščanskih cerkva. Dr. Branko Mušič je geolog po svoji osnovi izobrazbi, že več kot dve desetletji pa uspešno uvaja geofizikalne metode v raziskave v arheologijo, tako doma kot v številnih državah po svetu.

Najprej je dr. Mušič razložil kaj so to geofizikalne meritve in razložil nekatere metode dela, ki so bile uporabljene tudi na Rosovih grobljah. Gre za neinvazivne raziskave, površinske preglede s snemanjem geomagnetnih odbojev, upornosti s katerimi dobimo vpogled v podzemne strukture. Pokazal je tloris dobro ohranjenega objekta, ki je bil orientiran v smeri vzhod – zahod in je po zunanjih merah meril približno 30×20 m. Povedal je, da se zidovi in ostale arheološke ostaline nahajajo plitvo pod površjem, da so zelo ogrožene zaradi oranja in da bi bilo najboljše za ohranitev najdišča, če se ne bi več oralo.

Dr. Branko Mušič predstavlja tloris najdenega objekta. Na južnem delu je verjetno krstilnica.

Z metodo geoelektrične upornosti je bila raziskana površina 6500 m2, z georadarjem pa 2800 m2. Rezultati obeh meritev se dopolnjujejo. Meritve so jasno pokazale, da so v zemlji skriti temelji antičnega objekta z več prostori. Izvajalec raziskav meni, da so vidni tlorisi lahko ostanek večjega objekta podeželske vile rustike, še bolj verjetno pa je, da gre za ostanke zgodnjekrščanske cerkve. Približna velikost ostankov temeljev stavbe je 30×20 m.

Interpretacija rezultatov geofizikalne raziskave. Branko Mušič.

Dr. Zvezdana Modrijan je na kratko predstavila čas pozne antike, obdobje, ko počasi, a vztrajno krščanstvo postaja edina vera rimskega imperija. Šmartno v Tuhinju je postavljeno na arheološki zemljevid krajev z zgodnjekrščanskimi cerkvami, predvsem zaradi mozaika – podobne najdemo še v Emoni, na Ptuju, v Poreču.

Dr. Zvezdana Modrijan in najdišča z najzgodnejšimi cerkvami v Sloveniji – čas druge polovice 4. in zgodnjega 5. stoletja – sem po dosedanjem vedenju datiramo objekt iz Rosovih grobelj.

Konec 4. in začetek 5. stoletja je tudi čas zadnjega razcveta rimskega podeželja. Kmalu, že sredi 5. st., je bila zaradi barbarskih vpadov večina nižinskih naselbin uničena in opuščena. Prebivalstvo se je umaknilo ali v varnejša območja (npr. Istra) ali na utrjene višinske postojanke. Ena takšnih postojank je zrasla tudi na Ivanjku. Zgodnje cerkve (iz tega časa 4.-5. stoletja) poznamo iz Ljubljane, Celja in Ptuja in so slabo ohranjene, oz. zaradi modernih pozidav, nedostopne. Nasprotno pa imata naselbina in cerkev na Rosovih grobljah velik potencial za boljše razumevanje preteklosti in za njeno predstavitev v javnosti.

Podobni mozaiki iz drugih sočasnih cerkva.

 

Obiskovalce je zanimalo, kaj se bo v prihodnje dogajalo na najdišču. Smiselno bi bilo izvesti vsaj nekaj poskusnih sond, predvsem na območju objekta s »črno piko« – domnevamo, da gre za krstilnico. Če bi se ta domneva izkazala za pravilno, potem bi bilo dobro sondirati tudi v notranjosti stavbe, da bi dvignili morebitne ostanke mozaika. Z oranjem so bili tlaki antične stavbe skozi stoletja verjetno precej poškodovani in vprašanje je v koliki meri so sploh še intaktni. V prihodnosti bomo skušali pridobiti sredstva iz občinskega proračuna, da bi potrdili ali ovrgli naštete hipoteze. Po dobljenih rezultatih bi lahko kandidirali na mednarodne razpise.

Oba predavatelja sta odgovarjala tudi na vprašanja obiskovalcev.

Ravnateljica šole se je zahvalila predavateljem in muzeju za organizacijo, obiskovalcem pa za posluh.

Besedilo in fotografije: Janja Železnikar