Trenutki za peneča vina

Peneča vina po svetu že stoletja simbolizirajo praznovanje, eleganco in posebne trenutke. Med njimi imata šampanjec in penina posebno mesto, a ju potrošniki pogosto zamenjujejo ali enačijo. Čeprav sta si po videzu in osnovnem značaju podobna, med njima obstajajo pomembne razlike, ki segajo od porekla do načina pridelave in pravilne postrežbe.

Ker sem v zadnjih dneh dobil kar nekaj vprašanj; kaj odpreti za praznike, kakšna je razlika med šampanjcem in penino, kaj pomeni charmat metoda ipd… je nekaj odgovorov in pojasnil v nadaljevanju.

Čeprav se, po občutku, vinska kultura med Slovenci dviguje iz leta v leto, pa še vedno lahko slišimo tisti znani stavek: »Meni je srebrna najboljša.« Res je, da o okusih ne razpravljamo, vendar je ta trditev bolj plod neznanja, kot dobrega okusa.

Srebrna penina je desetletja pojem za okusno in cenovno dostopno peneče vino, pridelano v Sloveniji, navadno polsuhega ali celo polsladkega okusa, prijetno našim brbončicam. A če ste kdaj poskusili zlato penino, s podobnimi karakteristikami ste nedvomno opazili razliko, v številnejših mehurčkih, večji polnosti, lepši žlahtnosti.

Penina ali šampanjec

Penina nastane po dveh osnovnih metodah, imenovanih klasična in charmat. Če vinar pripravlja penino po klasični metodi, doda v steklenico poleg mirnega, torej osnovnega vina, še vinske kvasovke in hranila zanje (sladkor). Steklenico zamaši s kronskim zamaškom, nato jo pusti počivati najmanj leto in pol, lahko tudi več let. Seveda kvasovke hranila v določenem času porabijo in nato odmrejo, zorjenje na odmrlih kvasovkah pa doda vinu okus po kruhu, kvasu in brioših, ki ga boste nedvomno začutili pri okušanju. Po končani fermentaciji sledi odstranitev usedline s postopkom zmrzovanja vinskega vratu, zamašek pa nadomesti s plutovinastim. Zatem steklenice še nekaj časa odležijo v kleti, nato »poiščejo« pot do kupcev. Metoda charmat pa opisuje preprostejši način priprave penečih vin. Od klasične metode se razlikuje po tem, da osnovno vino skupaj s kvasovkami in sladkorji ne vre v steklenicah, ampak se ta postopek dogaja v inox posodah. Po fermentaciji sledi filtriranje, torej odstranitev usedline, in zatem polnjenje v steklenice. Po slednji metodi je pridelana srebrna.

Sledite torej napisu na steklenici, charmat je osnovna, klasična ali tradicionalna pa pomeni vrhunski izdelek, v Šampanji znan tudi kot šampanjec, največkrat pridelan iz treh tradicionalnih sort, chardonnaya, modrega pinota in pinot menuirja. Gre za eno najstrožje reguliranih vinorodnih območij na svetu, kjer so natančno določeni tako vinogradi, sorte, pridelovalne metode kot tudi minimalni časi zorenja. Ime je zakonsko zaščiteno, zato se ne sme uporabljati za peneča vina iz drugih držav ali regij. Celo v drugih francoskih regijah ime šampanjec ni dovoljeno, ampak lahko peneče vino klasične, podobne kvalitete in vsaj trikrat nižje cene najdete tudi iz Alzacije, Burgundije ali doline Loare.

Ker pa zna biti »vinsko potovanje« zanimivo tudi s poskušanjem penin iz drugih držav zagotovo priporočam tudi italijanska prosecco in franciacorto, špansko cavo, nemški sekt ter številna druga vina. Penine namreč pridelujejo skoraj povsod, iz zelo različnih sort, od mednarodnih do lokalnih, in po različnih metodah.

Najpomembnejša razlika med šampanjcem in penino torej ni v kakovosti, temveč v poreklu. Vsak šampanjec je penina, a vsaka penina ni šampanjec. Kakovostne penine so lahko povsem primerljive s šampanjcem, pogosto pa ponujajo, kot sem že zapisal, tudi boljše razmerje med ceno in kakovostjo.

Pravilno odpiranje in postrežba penine

Odpiranje penine zahteva mirno roko in spoštovanje vina. Idealna temperatura za odpiranje in postrežbo je med 6 in 8 °C. Najprej odstranimo zaščitno folijo, nato z eno roko ves čas držimo zamašek, z drugo pa odvijemo žičko. Steklenico rahlo nagnemo pod kotom približno 45 stopinj in obračamo steklenico, ne zamaška. Zamašek naj ob odpiranju le tiho »vzdihne,« glasen pok pomeni izgubo ogljikovega dioksida in s tem elegance, pokaže pa tudi, da nam manjka vaje. Odpiranje s sabljo vino vznemiri, lahko pa včasih dvigne razpoloženje v družbi, vendar tega ne počnite prepogosto.

Za postrežbo lažje in sveže penine so še vedno primerni tulipanasti kozarci ali ožji vinski kozarci, za zrele penine pa so bilj primerni širši in večji kozarci z ožjim vratom, oblike hruške, ki omogočajo razvoj arom in hkrati ohranjajo mehurčke. Kozarec rahlo nagnemo, najprej natočimo manjšo količino vina in počakamo, da se pena umiri, nato dolijemo do približno dveh tretjin kozarca. Penino med postrežbo vedno držimo za spodnji del steklenice in jo ohranjamo hladno, najbolje v vedru z ledom in vodo.

Želim vam zelo lepe in mirne praznične dni in popestritev lepih trenutkov s kakšnim dobrim penečim vinom.Vrh obrazca

Matic Romšak