Sinoči se je v Matični knjižnici Kamnik odvilo zanimivo predavanje dr. Vesne Vuk Godine na temo postsocialističnih zablod, ki nas, v zmotnem prepričanju, da gre zgolj za začasno stanje, odmikajo od zahoda in nas še globlje potapljajo v krizo.
Predavanje dr. Vesne Vuk Godina, domala razvpite intelektualke, ki ne ‘špara’ jezika, ko gre za kritiko družbenega sistema, ki nas pod pretvezo domnevnega napredka slepi z obeti skorajšnjega izboljšanja razmer in razcveta, sodi v sklop promocijskih predavanj ob izidu njene nove istoimenske knjige Zablode postsocializma.
Po neusmiljenem, vendar še preveč resničnem mnenju dr. Vesne Vuk Godina, ki ji pritrjujejo tudi antropološka dognanja, se Slovenci pravzaprav sploh ne zavedamo, kaj nas je doletelo in kaj se v resnici dogaja, ampak še vedno vztrajamo v zmotnem, če ne celo utopičnem prepričanju, da je »odrešitev« v obliki »zahoda razcveta« povsem blizu, da nam manjka samo malo, samo stanje, ki se vleče že četrt stoletja, pa dojemamo kot nekakšno začasno.
Poljaki in še nekateri nekdanji socialistični narodi so to, da uvedba novega sistema ne pomeni napredka, ampak gre zgolj za vračanje v preteklost in za vračanje stanja na čas pred socializmom, ugotovili že v dobrih štirih letih oz. že pred časom, medtem ko Slovenci že 25 let ne počnemo nič drugega, kot največje traparije, saj se od vseh danih možnosti (samodestruktivno) vedno odločamo za najslabše.
Zablode ekonomistov in napačen koncept nekritičnega kopiranja tujih vzorcev, ki naj bi nas pripeljal do domnevnega »zahodnega raja« je namreč zgrešen, saj ne upošteva dejstva, da za uveljavitev potrošniškega kapitalizma na celem svetu ni dovolj sredstev, da bi bilo kaj takšnega sploh mogoče.
Po mnenju dr. Vesne Vuk Godina je nerodna podrobnost tudi v tem, da smo od t.i. zahoda vedno bolj oddaljeni, oz. smo mu bili najbližje leta 1991. Slovenci namreč ne razumemo, oziroma sploh nočemo razumeti tega, da zahodne zgodbe ne moremo ponoviti zgolj s kopiranjem, oz. če uporabimo nekoliko banalno primerjavo; pričakovati, da bomo zgolj s ponavljanjem in kopiranjem zahoda, tudi sami postali »razviti zahod« je nekako tako utopično, kot bi papiga, ki se nauči ponavljanja človeške govorice, pričakovala, da bo s tem postala človek.
Vsekakor zanimivo predavanje, knjigo Zablode postsocializma, ki si jo je moč izposoditi tudi v kamniški knjižnici, pa je zagotovo vredno dodati na seznam počitniškega branja.