Naslovnica / NOVICE / Zapostavljeni otroci s posebnimi potrebami

Zapostavljeni otroci s posebnimi potrebami

Kolektiv Osnovne šole 27. julij poziva vse županske in svetniške kandidate, da kdaj pomislijo tudi na njihovo šolo, vendar ne le v predvolilnem času, ampak tudi v času svojega mandata, saj se že dlje časa soočajo s precejšnjimi težavami, obenem pa se v odprtem pismu sprašujejo, če so morda otroci, ki obiskujejo njihovo šolo, morda manj vredni od ostalih otrok iz Kamnika in Komende.

Pismo kandidatom za županjo oz. župana ter kandidatom za občinske svetnice in svetnike

Zaposleni na Osnovni šoli 27. julij v Kamniku bi radi spomnili kandidate za župana, županjo in zdajšnje ter bodoče svetnice, svetnike, da pomislijo tudi na našo šolo. Ne le v predvolilnem času, ampak tudi v času mandata. Zato smo se odločili, da se oglasimo.

V naši občini so večinske osnovne šole nove, obnovljene ali v fazi obnavljanja, lepo vzdrževane in opremljene z opremo za sodobni vzgojno-izobraževalni proces. V občini pa imamo tudi osnovno šolo, v stari stavbi, na koncu mesta in včasih se zdi, da je pozabljena, neopažena in nepomembna. Ustanova prihodnje leto praznuje 40-letnico. Stavba je bila ob ustanovitvi leta 1983 obnovljena, a del nje je bil zgrajen že v 19. stoletju. Njena častitljiva starost zahteva tudi določeno vzdrževanje, za katero pa je trenutno v proračunu namenjeno daleč premalo denarja.

Osnovno šolo v šolskem letu 2022/2023 obiskuje 49 otrok z motnjo v duševnem razvoju. 39 jih obiskuje prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom, 10 pa posebni program vzgoje in izobraževanja.

Trenutno imamo v stavbi pouk organiziran za 7 oddelkov. Ker je učencev v naših razredih malo, so nekateri razredi kombinirani.

Ko se je leta 2010 zgradil Vrtec Kamenček, smo se bili prisiljeni odpovedati večji zunanji površini pred šolo, na kateri se je izvajala večina ur športne vzgoje. Asfaltirano rokometno in košarkarsko igrišče je ponujalo prostor za organizacijo ur pouka na prostem. Poleg tega smo imeli pred šolo nekaj gugalnic in plezal, hkrati pa je bilo to igrišče namenjeno okoliškim stanovalcem.

Ostala nam je telovadnica, ki si ne zasluži tega imena, saj je to le malo večja učilnica, z železno pregrado in nizkim stropom. V njej ne moremo imeti nobenih rekvizitov, ampak je le te treba vsako uro nositi na drugo stran ozkega hodnika. Pravzaprav si dodatnih blazin in večjih rekvizitov, ki bi jih glede na pomembnost razvoja grobe motorike nujno potrebovali, niti ne moremo privoščiti, saj nimamo prostora za shranjevanje.

Pa ne le to. Tudi denarja nimamo. Ker je v šoli malo otrok, je za nas tudi proračunski delež skromen. A vendar, otroke z motnjami v duševnem razvoju imamo tudi v Kamniku in Komendi in tudi za njihovo vzgojo in izobraževanje je treba poskrbeti.

Zaposleni, večinoma specialni in rehabilitacijski pedagogi, sicer pa učitelji s specialno pedagoško dokvalifikacijo, se vsak dan spopadamo z izzivi, kako našim učencem ponuditi čim bolj kvaliteten pouk.

Za tak pouk so potrebni tudi ustrezni prostori. Šola je bila leta 2014 ocenjena kot najbolj potresno ogrožena stavba v občini Kamnik. Na seznamu je bila tudi OŠ Frana Albrehta, a še zdaleč ne tako ogrožena, kot naša. Čeprav je dolgo trajalo, smo veseli, da se gradi nova šola, a vendar nam ni vseeno za našo. Ravnateljica že leta opozarja na dotrajanost šole. V preteklih letih je bilo sicer sanirano podstrešje in ostrešje šole, vendar to še zdaleč ni rešilo problema. Načrti za potrebno sanacijo obstajajo, žal tu deset tisoči evrov ne bodo dovolj. Stavbo se trudimo vzdrževati, a nam zaradi omejenosti z denarnimi sredstvi, žal propada pred očmi.

Želimo si lepih, sodobno opremljenih učilnic, s sodobnim didaktičnim materialom. A sredstev ni, saj smo majhni. Rade volje vzamemo tisto, kar na drugih šolah dajo »za odpis«, a to se res ne bi smelo dogajati.

Minulo poletje se je obnavljala umivalnica. Strošek obnove je presegel znesek, ki ga dobimo za investicijsko vzdrževanje stavbe na letni ravni, povrhu vsega, pa je bil končni račun zaradi trenutnih razmer še višji, kot je bilo planirano in razliko bomo morali doplačati iz prihranjenega denarja, ki smo ga želeli uporabiti za nakup novih igral.

Na začetku kurilne sezone se je pokvarila centralna peč in ves teden smo v precej hladnih prostorih čakali na zbiranje ponudb ter odobritev plačila popravila. Nakup nove črpalke je predrag.

Zadnja leta se k nam prešola vedno več otrok s čustveno-vedenjskimi težavami in težavami v socializaciji. Pogosto so to otroci, ki jih v redni šoli »ne obvladajo več«. Zanje nismo ustrezna ustanova, a še vedno ustreznejša kot vzgojni zavodi. Trudimo se jih vzgajati, jim pomagati najti pravo pot, a tudi mi ne zmoremo in ne znamo vsega. Prav tako kot učitelji v rednih osnovnih šolah, razen redkih izjem, nimamo ustrezne izobrazbe za to populacijo. A tudi ti so naši učenci in verjamemo, da jim bo z našo pomočjo uspelo.

Učitelji se zavedamo, da naša šola ni na najboljšem glasu. Taka je pač usoda šol za otroke s posebnimi potrebami. Kdor pride k nam, ugotovi, da delamo strokovno, da se trudimo po najboljših močeh in da se otroci pri nas počutijo dobro, varno in sprejeto. Pogosto pripravimo tople prireditve, ki mnogim prišlekom orosijo oči in jih navdušijo z ugotovitvijo, česa vsega so naši učenci sposobni.

Na kamniški tržnici ali na Glavnem trgu pogosto na ogled postavimo svoje izdelke: otroci z učiteljicami pečejo piškote, kuhajo marmelade in sadne sokove, pripravljajo ozimnico, šivajo naglavne trakove, izdelujejo mila, vazelin,… in prosimo za prostovoljne prispevke. Z zasluženim denarjem poskrbimo za nadstandard pouka naših učencev.

Občasno nam pri projektih pomagajo donatorji, ki jih zaposleni uspemo nagovoriti za določena finančna sredstva ali pa uporaben material. Kljub slabim prostorskim pogojem otroci in mladostniki ustrezno napredujejo, se razvijajo in oblikujejo v odgovorne mlade ljudi.

Denar vseh deležnikov se deli glede na število otrok. Naših učencev je malo in posledično je malo tudi njihovih staršev. Hvaležni smo jim, da nam zaupajo svoje otroke. Toda tudi, če bi se oglasili, ne bi bili dovolj glasni. A otroci so tu in vključeni so v tukajšnjo vzgojo in izobraževanje. So morda manj vredni?

Kolektiv Osnovne šole 27. julij