Naslovnica / KULTURA / Ženske v primežu velike vojne

Ženske v primežu velike vojne

zenske-vojna1

dr. Irena Selišnik

Prvi letošnji Maistrov večer; V sredo, 21. januarja 2015, ob 18. uri so v Maistrovi rojstni hiši v Kamniku pripravili letošnji prvi Maistrov večer. O zanimivi in redko obravnavani tematiki z zgornjim naslovom je predavala mlada zgodovinarka dr. Irena Selišnik, docentka na oddelku za zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti. Predava in raziskuje slovensko zgodovino 19. stoletja, posebej jo zanima socialna in politična zgodovina, predvsem koncepti političnega in spol.

Obiskovalci večera so bili pisana druščina od vsepovsod, tudi iz Ljubljane. Osrednji prostor v generalovi rojstni hiši pa so spet do vrha napolnili; kar po eni strani jasno kaže na to, da se o večerih sliši tudi naokrog, ne samo po Kamniku, po drugi pa, da tale miniaturni muzej zares postaja premajhen.

Dr. Irena Selišnik je zbranim odlično razgrnila kolaž ženskih usod med prvo svetovno vojno, o čemer se je, se pravzaprav še vedno zelo malo ve. Poleg tega je čas velike vojne z ženskega zornega kota, obarvan z njihovimi izkušnjami precej na rob potisnilo tudi zgodovinopisje. Enako bi lahko trdili, da so ta del preteklosti precej spregledali tudi muzeji pri postavljanju razstav o prvi svetovni vojni ali veliki vojni. Čeprav je res, da se časi spreminjajo, na kar kaže tudi to predavanje, nekaj razstav v različnih muzejih in pa raziskava z naslovom Ženske in prva svetovna vojna, v kateri sodeluje tudi tokratna predavateljica v Maistrovi hiši, vodi pa jo prof. dr. Marta Verginella.

zenske-vojna2

Uprava in strežnice v vojaški bolnišnici v Mekinjah. Arhiv MMK

Velika vojna je ženskam življenje postavila tako rekoč na glavo je bilo razbrati iz besed dr. Selišnikove. Možje, fantje so od doma odšli na vojsko, najprej je bilo povsod slišati, kako bodo čez nekaj mesecev že doma, znana je tista, da bodo nazaj že do božiča. Vendar se je kmalu pokazalo, da to ne drži in da bo treba doma poskrbeti za družino, jo preživeti, se spoprijeti tudi z moškim delom. Tako so se takrat ženske lotile marsičesa, kar je prej postoril moški. Postale so dimnikarke, kmetice, tovarniške delavke. Nekatere pa so sodelovale tudi na fronti, denimo kot perice, pomagale pri pisarniških opravilih, bile novinarke, poročevalke, medicinske sestre in strežnice, kar je bila za ženske povsem nova vloga. Slednje so moške videli v najbolj intimnih, nemočnih položajih, ranjene in obupane, brez dostojanstva, v smrtnem strahu, in to je seveda korenito spreminjalo oba spola v ravnanju in videnju drug drugega.

zenske-vojna4Stoletnica začetka velike vojne je sicer res že mimo, toda prav gotovo bodo vse kulturno-zgodovinske ustanove temu svetovnemu pretresu veliko pozornosti namenjale še vsa nadaljnja štiri leta, kolikor je ta svetovna katastrofa trajala. Poleg tega pa letos mineva tudi 100 let od za Slovence najbolj tragičnih vojnih dogodkov, to je soške fronte, kjer je poleg Galicije padlo največ slovenskih fantov in mož. Zato bomo rdečo nit velike vojne potegnili tudi v februarski Maistrov večer, na katerem nam bo mag. Peter Tarman predstavil slovenske letalce v veliki vojni; med njimi je bil tudi njegov stari stric Mirko Plehan.

Alenka Juvan