Naslovnica / NOVICE / Spominska slovesnost ob spomeniku NOB na Rudniku

Spominska slovesnost ob spomeniku NOB na Rudniku

Na Rudniku pri Radomljah je dopoldan potekala vsakoletna spominska slovesnost v spomin na dogodke, ki so se na tem območju odvijali 6. januarja 1945 in v katerih je življenje zaradi izdaje izgubilo preko 30 borcev NOB.

Padlim žrtvam se je ob prisotnosti zastavonoš poklonil tudi župan Občine Kamnik Marjan Šarec skupaj s poslanko Državnega zbora mag. Julijano Bizjak Mlakar, z županom in podžupanjo Občine Domžale Tonijem Dragarjem in mag. Renato Kosec, častnim predsednikom Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevžem Koširjem in predsednico Združenja borcev za vrednote NOB Domžale Marijo Majhenič. Tokratni slavnostni govornik je bil predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik.

Župan Marjan Šarec je ob tej priložnosti spomnil na pomen polpreteklih dogodkov: »Spoštovane tovarišice in tovariši, gospe in gospodje, pozdravljam vas na kraju spomina in opomina, kjer so kot žrtve izdaje padli zavedni domoljubi, ki so se borili za to, da lahko danes živimo v svoji državi. Da lahko živimo v svobodi. Da lahko živimo svoje vrednote, ki jih cenimo. To je bil krut čas, ki nam predvsem sporoča, da Slovenci nismo nikoli želeli tujega. Da nismo nikoli napadali. Da nismo nikoli zaničevali drugih, ampak smo vedno želeli biti del mednarodne skupnosti in želeli živeti tako, kot to pritiče poštenim, delovnim narodom, kar je slovenski narodi vedno bil in vedno bo. Nikoli ne smemo pozabiti, da so drugi prišli k nam in nam želeli vse vzeti. To so bile ideologije, ki niso priznavale pravice obstoja drugim narodom. Ideologije, ki niso priznavale ampak so imele sebe za nekaj več. In to je bistvo 2. svetovne vojne. Boj proti temu. Seveda se je tudi po vojni marsikaj dogajalo. Marsikaj je bilo tudi narobe. A to ne spremeni dejstva, da si domoljubi, ki so iskreno odšli v borbo, zaslužijo večni spomin in so tudi nam v večni opomin. In njim smo to dolžni. Dali so največ, kar so lahko, dali so svoja življenja in to pravzaprav na pragu svobode. In zaradi tega nas naj ne bo nikoli sram reči smrt fašizmu.«

Na slovesnosti, ki jo je pripravilo Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik, pa je s slavnostnim govorom zbrane nagovoril predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Dušan Božičnik: »Spoštovane tovarišice tovariši, gospe in gospodje, okupator je zapisal slovenski narod smrti, uničiti je hotel našo samobitnost, kulturo in jezik. Narodnoosvobodilni boj je skušal zatreti z najbolj nečloveškimi zločini: streljanjem talcev, požiganjem naselij, mučenjem in ubijanjem zapornikov. Pri teh zločinih se je posebno odlikoval Gestapo – nemško tajno politično policijo. Z neusmiljenimi ukrepi in zločini v okupiranih deželah je Gestapo uresničeval hitlerjevsko zločinsko politiko. Na procesu proti vojnim zločincem v Nürnbergu so to organizacijo obsodili za zločinsko. Vpliv KPS v delavskem gibanju je bil viden zlasti pri organiziranju prvomajskih proslav, izletov in številnih zborovanj. Ljudsko-frontnega shoda 23. maja 1937 na Taboru nad Ihanom in na Limbarski gori 6. junija 1938 so se udeležili tudi delavci kamniškega območja. Širila se je tudi mreža partijskih organizacij, zlasti po sestanku leta 1939 v Volčjem Potoku, ki ga je vodil Franc Leskovšek-Luka. Na njem so sklenili, da je treba ustanoviti partijske organizacije v vseh večjih industrijskih središčih. Tako so leta 1939 ustanovili partijski celici KPS v tovarni Titan in v Remčevi tovarni, kmalu nato pa še v Majdičevi tovarni – Induplati. Kamniško okrožje je postalo pomembno oporišče osrednjih partijskih forumov. Konec leta 1940 so na sestanku v hiši Lojzeta Berganta v Podgorju pri Kamniku ustanovili Okrajni komite KPS Kamnik, za sekretarja pa izvolili Toneta Šturma. Ta komite je ob okupaciji začel pripravljati oboroženo vstajo na Kamniškem.«

»Iz kamniške občine je odšlo v partizane okoli 400 občanov. Najhujši so bili zadnji – zimski boji, ki jih je okupator začel konec novembra 1944 v Zgornje Savinjski dolini. Trajali so vso zimo in so zajeli tudi kamniško območje. V teh bojih je okupator stopnjeval svoje zločine: zverinsko je mučil in ubijal ujete partizane, tudi neoborožene ženske in otroke, ter požigal vaške domove. Na današnji dan pred 73. leti, leta 1945, se je začel najbolj tragičen dan za vas Rudnik pri Radomljah in za delovanje Osvobodilne fronte v tedanjem kamniškem okrožju. V tem času je divjala najhujša zadnja zimska ofenziva in zaradi tega so se sekretarji okrožnih komitejev umikali skupaj z glavnino partizanske vojske. Takoj po najhujšem pritisku sovražnika je sekretar okrožnega komiteja KPS Kamnik Edvard Peternel-Tinko sklical vse funkcionarje v vas Rudnik z namenom, da bi se pogovorili o nadaljnjem delu na terenu, kjer je divjala ofenziva in kjer je bilo politično delo dokaj onemogočeno. Tako je do 6. januarja 1945 prispelo v bunkerje nekdanje okrožne tiskarne okoli 30 aktivistov OF in članov okrožnih komitejev. Toda njihov prihod pa je NEKDO izdal, kajti 6. januarja ob 4. uri popoldan so Nemci obkolili bunkerje. Iz obroča je ušlo le nekaj tovarišic in tovarišev, 13 so jih ujeli, vsi ostali pa so padli, ali pa si sami vzeli življenje, da ne bi padli v roke sovražniku. Vse ujete moške so naslednji dan postrelili v kamnolomu v Vrhovljah, ženske pa so odvedli v Lukovico in nato v zapore v Kamnik. V naslednjih dneh je padlo po odkritju v posameznih bunkerjih še več članov okrožnega in okrajnega komiteja Kamnika in Domžal.«

»V boju za svobodo je na Kamniškem žrtvovalo življenje okoli 1.430 borcev Kamniškega bataljona, Kamniško-zasavskega odreda., II. Grupe odredov Šlandrove in Zidanškove brigade, 14. divizije Kamniško-zasavskega odreda, 213 talcev in 84 žrtev fašističnega nasilja, pobitih v koncentracijskih taboriščih. Če si danes nekateri prizadevajo drugače prikazati našo s krvjo prepojeno vojno stvarnost, če hočejo zanikati in potvarjati našo zgodovino, potem moramo še glasneje povedati vsem, da smo zmagali zaradi tega, ker smo znali pravilno dojeti veličino tovarištva in enakopravnosti med vsemi, ki so šli v neizprosen boj za nov čas. Ni bilo na svetu sile, ki bi takratni osvobodilni boj odvrnila od začrtane poti. Zgodovino NOB smo dolžni zapustiti našim zanamcem čim bolj popolno in jo rešiti pozabe. Mlajše rodove moramo seznaniti s trpljenjem in žrtvami naših ljudi za svobodo takratne Jugoslavije. Na celotnem območju občine Kamnika in občine Komende imamo 104 spominska obeležja za katere se bomo trudili, da nikoli ne zginejo v pozabo. Temu je tudi namenjena današnja spominska slovesnost tukaj na Rudniku. Hkrati pa bi še izkoristil priložnost, da vas povabim v naše vrste, da se včlanite v naše Krajevne Odbore NOB. Več nas bo, močnejši in glasnejši bomo! V letu 2018 vam želim vse dobro.«

 

Za glasbeno popestritev so poskrbeli člani Pevskega zbora DKD Solidarnost Kamnik ter učenke in učenci pevskega zbora Osnovne šole Marije Vere. Z recitacijami sta na pretekle dogodke spomnila učenka in učenec Osnovne šole Marije Vere, za preplet misli pa je poskrbela Dragica Požek.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik