Naslovnica / NOVICE / Slovesnost na Kostavski planini

Slovesnost na Kostavski planini

Zveza slovenskih častnikov območno združenje Kamnik – Komenda je ob sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Kamnik ter Tuhinj dopoldan pripravila 60. slovesnost na Kostavski planini. Slovesnost, ki sta ji prisostvovala tudi župan Marjan Šarec in podžupan Igor Žavbi, je bila namenjena počastitvi spomina žrtvam bitke, ki se je v teh krajih odvijala leta 1942.

kostavska 2015 3

Bitka na Kostavski planini se je zgodila 24. 12. 1942, ko je reorganiziran odred Kamniškega bataljona napadlo več tisoč sovražnikov. V neenakem boju, saj so Nemci napadli z več kot dvajsetkratno premočjo, pa je padlo 16 kamniških borcev.

Po zvokih Zdravljice, v izvedbi članov veteranske sekcije Mengeške godbe, in v prisotnosti praporščakov, so župan Marjan Šarec, predsednik Zveze slovenskih častnikov območnega združenja Kamnik – Komenda Marjan Schnabl in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Matevž Košir sprva k spomeniku položili vencev in se tako s spoštovanjem poklonili padlim borcem.

kostavska 2015 6

Zbrane je nagovoril župan Marjan Šarec: »Spoštovane tovarišice, spoštovani tovariši, pozdravljeni na slovesnosti na Kostavski planini. Zaključuje se leto, v katerem se je zgodilo veliko stvari, a malo od njih je bilo lepih. V drugi svetovni volji, so tisti, ki so se borili, vsaj vedeli proti komu se borijo. Sovražnik je bil znan, njihov cilj pa jasen. Danes pa se zdi, kot da živimo v kaosu, da ne vemo kam plovemo, kaj želimo in kdo je pravzaprav tisti proti komur se borimo, ali pa bi se morali boriti. V zadnjem letu smo poslušali veliko sovražnega govora, veliko raznoraznih obračunavanj, posploševanj, zaničevanja drugačno mislečih in zvijačnosti. Menim, da je bilo leto 2015 najtežje leto, kar se tega tiče. Zgodilo se je veliko dogodkov, ki nam niso ne v ponos in ne v čast. Danes se zdi, da nekateri izrabljajo boj proti terorizmu zato, da lahko širijo sovražni govor. Zdi se, da je vsak, ki je drugače verujoč, vsak, ki drugače misli že apriori terorist, da je vsak, ki nosi ruto, čuden, da ga je treba izolirati, onemogočiti, saj naj bi bil potencialni terorist. To seveda ni res. A žal, ko gledamo to bodečo žico, ki se kot trnova krona vije na glavo svobode in pravice, ta bodeča žica, ki ni bila poceni, in se ovija okoli Slovenije, ta bodeča žica spominja na neke druge čase. Tudi na tiste čase, ki jih obeležujemo danes. Ko je bila Ljubljana obdana z bodečo žico, si nihče ni mislil, da se bo to še kdaj zgodilo. Leta 61 je zrasel berlinski zid in vztrajal dolgih 28 let. Država, ki je leta 89 prva rezala žico, Madžarska, jo je letos tudi prva postavila. Tudi drugi ji žal sledimo. Včeraj smo bili na Primorskem priča manifestaciji proti žici. Ne gre zgolj za žico samo, temveč gre za miselnost, ki se razpreda v vse pore naše družbe. Širi se nasilno govorjenje, in od nasilnega govorjenja do nasilja ni več daleč. Nekateri, ki želijo zavajati ljudstvo s tem, da je vsaka hišna preiskava že politični konstrukt, tisti danes ploskajo, ko se okoli Slovenije vije žica. To je zelo kratkovidno razmišljanje in početje. Kajti uspešen je tisti, ki gleda nekaj korakov naprej. Mi pa kot, da gledamo samo, kaj se bo zgodilo jutri dopoldne, za popoldne pa nam je že vseeno. In to verbalno nasilje, ki se lahko spreobrne tudi v fizično, če ne bomo dovolj pozorni, je znak, da je nekaj narobe. Kajti sovražni govor, žalitve in vse kar je s tem povezano, ne sodijo v današnji čas, če hočemo biti strpna družba in nočemo ogrožati sebe kot celote. Borili smo se za demokracijo. A to kar imamo danes ni demokracija. To je anarhija, ko lahko vsak počne kar hoče in to brez kazni. Še več. Družba ne obsoja tistega, ki je delal narobe, ampak obsoja tistega, ki na napako opozori.

Današnji nočni dogodek v Kamniku opozarja prav na to. Namreč neznanci so požagali božično smreko. To se doslej ni še nikoli zgodilo. Danes pa se je. Smreka je padla. Smreka, ki pooseblja praznovanje božiča in novega leta, ki naj bi bil praznik miru in sodelovanja, je postala tarča vandalov. In to je naša demokracija. Ko lahko vsak počne kar hoče in to brez kakršnekoli kazni. Smreka sedaj seveda že stoji, saj so se pridni delavci Komunalnega podjetja Kamnik celo noč trudili, da smreka lahko stoji in služi svojemu namenu. A kaj je tistim, ki gredo uničevat predbožični čas, ki gredo uničevati čas, ki naj bi bil namenjen miru in družinski sreči. Nekaterim očitno to ne pomeni nič. Večno si želijo netiti nemir, sovražni govor in želijo si, da bi bili nekateri nezadovoljni, saj je to žerjavica, ki tli in le to poleno na njihov ogenj.

Občina Kamnik se je letošnje leto precej borila s tistim, ki bi moral biti na njeni strani – to je država. V začetku leta smo komaj ubranili nujno medicinsko pomoč, sedaj se moramo boriti za tista sredstva, ki nam jih nalaga država, ki so zakonsko predpisana, denar za to pa nam zmanjšuje. Kaj je to drugega kot uničevanje lokalne samouprave? In potem slišimo, da je občin preveč. Lahko, da jih je. A to ni naš problem. Nismo mi spreminjali zakonodaje in je pisali tako, da je lažje imeti svojo občino, pa tudi če je majhna, kot pa ne imeti občino. In danes smo tam, kjer smo. Imamo 212 občin, samo 50 jih je še takih, ki so še popolnoma sposobne financirati svoje zakonske obveznosti, ki nam jih nalaga država. In teh je vedno več.

Ta država se ne obnaša dobro do nas. Do lokalne samouprave pa sploh ne. Je arogantna in to početje bo pripeljalo do tam, ko ne bo več poti nazaj. Policisti so že opozorili na težave. Tudi drugi sindikati napovedujejo upor, država pa ne reagira. In bojim se, da bo to resnično vodilo v kaos, v nemire. In potem bomo spet vzpostavljali nazaj tisto, kar smo nekoč že imeli. Ne borimo se za svoje županske plače. Nikakor ne. Borimo pa se za tista sredstva, ki jih moramo dobiti, če želimo financirati tisto, kar nam nalaga zakon. Drugače bomo zakon kršili. Ampak vse bolj kot razmišljam, to sploh ne bo slabo, saj danes, tistega, ki krši zakon ne grajamo, ampak ga hvalimo, češ, kako je iznajdljiv. In to zagotovo ni dobro. Vsak, ki krši zakon, mora odgovarjati, ne pa da vsi postopki padejo in vsi tisti, ki bi morali sedeti in odgovarjati, še tožijo državo. In to ravno za tista sredstva, ki bi jih občine krvavo potrebovale za vsakega posameznika. In to je današnja borba tovarišice in tovariši. Ko ne vemo, proti komu se borimo, ko ne vemo, kdo bi kaj želel in, ko ne vemo, kje bomo končali. Če bomo nadaljevali tako, prav zagotovo ne. Kajti največja rak rana vladanja te države je neoperativnost in dajanje sredstev za tisto, kar je nepotrebno. Raje bi dali ljudem, pa bi imeli vsi več. Več bi bilo zadovoljstva, več bi bilo sodelovanja in manj bi bilo medsebojnih obtoževanj in prepirov. Leto, ki odhaja, je bilo težko, naporno. Za leto 2016 še ne vemo kakšno bo, a tudi na Občini Kamnik se bomo trudili, da bo čim manj stresno za vsako občanko in občana posebej.

Spoštovani, želim vam mirne božične praznike. Naj minejo tako, kot je tudi njihov namen. Kajti tudi Jezus, ki ga danes nekateri zlorabljajo za svoje ideje, tudi Jezus je učil miru, odpuščanja in razumevanja. Če bi se vsi tega držali, in ljudje v zgodovini ne bi pokvarili tega nauka, potem bi bilo danes drugače, ne bi bilo takšnih slovesnosti, saj ne bi bilo vojn, ker ne bi bilo razlogov za to. Želim vam mirne božične praznike in uspešno, zdravo, predvsem pa sodelovanja polno leto 2016. Smrt fašizmu, svoboda narodu!«

kostavska 2015 13

Za kulturni program so poskrbeli člani veteranske sekcije Mengeške godbe, z recitacijo je navdušila mlada Mina Brajer, manjkali pa niso niti stalni spremljevalci slovesnosti na Kostavski planini Kulturno-zgodovinsko društvo Triglav. Pridružili so se še člani Konjeniškega društva Tuhinj, za vezno besedo pa je poskrbela Sara Arko.

Besedilo in fotografije: Občina Kamnik

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve