Naslovnica / ŠPORT / 30 let 12-urnih košarkarskih spopadov Stranje : Vrhpolje

30 let 12-urnih košarkarskih spopadov Stranje : Vrhpolje

Na športnem igrišču na Vrhpolju se je včeraj odvil še eden v nizu maratonskih, 12-urih košarkarskih spopadov med ekipama Stranj in Vrhpolj, ki se na medsebojnih srečanjih srečujeta že celih 30 let.

Prvih 12 ur košarke Stranje – Vrhpolje se je že skorajda davnega leta 1987, ko je bila, na taistem igrišču kot letos, na pobudo Janeza Balantiča in Matica Romšaka, odigrana prva maratonska tekma.

Letos so se igralci iz Neveljske in Stranjske fare pomerili dvaindvajsetič, saj je leta 1991 tekmo preprečila osamosvojitvena vojna, po kateri je nastopilo skoraj desetletje tranzicijskega košarkarskega posta, leta 2000 pa sta reprezentanci znova obudili tradicijo vsakoletnih medsebojnih srečanj.

Tokratni košarkarski 12-urni spopad je, z rezultatom709 : 640 dobila reprezentanca Stranj, ki se je s tem ekipi Vrhpolja oddolžila za lanski, domala presenetljiv poraz na domačem terenu. Športna sreča je bila namreč večkrat na strani Stranj, saj je omenjena ekipa v treh desetletjih zabeležila 14 zmag, medtem ko so Vrhpolje zmagale 7 krat, eno srečanje pa se je zaradi močnega dežja, ki je za nekaj časa zmotil tudi včerajšnjo tekmo, po 10. urah sporazumno končala z neodločenim rezultatom.

 

Kot običajno, je bila tudi letos prireditev popestrena z zabavnim spremljevalnim programom, v katerem so bile še posebne pozornosti deležni nastopi plesalk Plesne Skupine Step iz Gorenje vasi in Poljan nad Škofjo Loko, in večernim ognjemetom.

 

Zbrane košarkaše obeh far sta obiskala tudi legendarni košarkar Peter Vilfan, ki je v dopoldanskih urah podpisoval svojo avtobiografsko knjigo ter župan Kamnika Marjan Šarec, ki je podelil prehodni pokal zmagovalni ekipi in priznanje najboljšemu košarkarju srečanja Nejcu Kregarju, napovedan pa je bil tudi Marko Milić, ki pa se srečanja, zaradi obveznosti v Istambulu, ni mogel udeležiti.

 

Dobre volje na tradicionalni družabno-športni prireditvi tudi letos ni manjkalo, veselje ob obujanju tridesetletnih spominov, pa so, zavoljo neusmiljenega SAZAS-ovega molznega stroja, igralci in njihovi navijači še pozno v noč, ob zasluženi malici in borovničkah, nadaljevali s prepevanjem starih ljudskih pesmi.

 

Se pa nad tradicionalnim košarkarskim srečanjem v neki meri zbirajo temni oblaki, saj je ekipa, ki je tri desetletja organizirala omenjeno prireditev, že nekoliko v letih oz. utrujena, zato se nadejajo, da bodo tradicijo organiziranja tekem prevzeli mlajši člani obeh ekip.