Kamnik.info Osrednji informativno-satirični portal občine Kamnik. Novice o dogajanju, dogodkih in prireditvah v Kamniku, krajih pod kamniškimi planinami ter bližnji okolici.
Na Zalaznikovem travniku na Velikem Hribu v Tuhinjski dolini se je tudi letos, že desetič zapored, odvil blagoslov traktorjev s prikazom košnje in spravila sena ter različne kmetijske mehanizacije. Izkazalo se je, da so vešče grabljice še vedno hitrejše od puhalnikov, dolina pa je od nedavnega bogatejša tudi za nova prvaka v metu škornja.
Tradicionalni blagoslov traktorjev in prijetno podeželsko druženje na Velikem Hribu, ki na zanimiv način združuje prijetno s koristnim, je letos potekal v nedeljo, 20. julija 2025, eden izmed najbolj simpatičnih gospodarsko-družabnih dogodkov v Tuhinjski dolini in širše, pa je na Zalaznikov travnik ponovno privabil lepo število obiskovalcev.
Kako bi jih ne, ko Zalaznikovi in marljivi organizacijski odbor dogodka, ob pomoči pokroviteljev, vsako leto več kot izvrstno poskrbijo za dobro izvedbo in pester program zanimivega druženja, pri čemer ne pozabijo niti na okusno in brezplačno malico za vse udeležence blagoslova.
Prav nič drugače, oziroma še bolje, je bilo tudi letos, ko je blagoslov traktorjev praznoval svojo deseto obletnico, kar je bržkone botrovalo še boljšemu obisku.
V vročem nedeljskem popoldnevu je bilo moč na prostranem hribovskem travniku pod Velikim Hribom moč našteti prek šestdeset traktorjev, več kot ducat različnih kosilnic ter cel kup druge kmetijske mehanizacije.
Od tistih najstarejših, ki so jim nekdaj pri delu družbo delali še konji, katere so počasi domala povsem izpodrinili, do najmodernejših traktorjev in priključkov, ki v kratkem času zmorejo opraviti delo, kot ga je nekdaj pol vasi uspelo opraviti v nekaj dneh.
Zbrane in njihove traktorje ter pripeljano mehanizacijo je, kot običajno s priprošnjo k dobremu, predvsem pa varnemu delu, blagoslovil domači, tuhinjski župnik Nikolaj Štolcar, prisotni pa so, v zameno za simbolični milodar, prejeli aktualno tuhinjsko traktorsko vinjeto.
Poudarek letošnjega blagoslova traktorjev pa tokrat ni bil toliko na samih traktorjih, ampak bolj na njihovih prikolicah, med katerimi je bilo moč videti tudi takšne, na katerih je moč prepeljati vsaj toliko, če ne še več materiala, kot na kesonu velikega tovornjaka.
Da so si ob okrogli obletnici blagoslova, razen traktoristov, vsaj nekoliko oddahnili tudi traktorji, so se v strm Zalaznikov travnik, ki je kljub junijski suši vseeno postregel z nekaj malega otave, letos zapodili kosci s kosilnicami.
Med kosilnicami, ki so zagrizle v breg, je bilo kar nekaj veterank častitljive starosti, ki svojim lastnikom služijo že desetletja in bi jih bili bržkone veseli tudi v muzeju, kljub temu pa še vedno povsem zadovoljivo služijo svojemu namenu.
Seveda je z novejšimi, ki zmorejo v spretnih rokah operaterja opraviti delo manjše čete koscev, delo hitrejše in manj naporno, ampak novotarijam navkljub je kmečki kruh, še posebej na hribovskih kmetijah, še vedno trd in slan od znoja, zato ni nič nenavadnega, da se dandanes povečini kosi samo še tam, kjer se je nekdaj želo.
Ko je bil breg pokošen in trava primerno uvela, jo je bilo potrebno najprej obrniti, nato pa spraviti v ograbke.
Nekdaj je bilo to izključno delo grabljic, dandanes pa se v ta namen uporablja najrazličnejšo mehanizacijo in pripomočke, denimo tudi močne nahrbtne puhalnike.
Da bi lahko zadovoljivo primerjali učinkovitost in hitrost različnih načinov spravila sena, so marljivi organizatorji poskrbeli za zanimivo tekmovanje, v katerem so se trije mladi »puhači« pomerili s četico grabljic.
Kar se tiče estetskega vtisa, se puhalniki z grabljicami vsekakor ne morejo primerjati. Že zavoljo tega, ker brnenje oz. ropotanje puhalnikov kazi običajno spokojnost hribovskih travnikov, še bolj pa iz estetskega vidika.
Pogled na grabljice je namreč očem neprimerno bolj všečen od pogleda na ropotajoče puhače, dasiravno znajo tudi grabljice, še posebej, ko je delo opravljeno in je na vrsti osvežitev, povzročiti kar precej, le da ušesom precej prijetnejšega hrupa.
Pa da ne bo slučajno kdo podvomil; četica brhkih in izkušenih grabljic je motoriziranim puhačem na travniku lepo pokazala, da se ne puste kar tako odpisati, saj je s požrtvovalno borbenostjo, četudi na račun nekoliko škrbastih ali celo zlomljenih grabelj, puhače uspela, na veselje zbranega občestva, ugnati v kozji rog.
Ker so puhalniki vseeno kar praktičen pripomoček, ki marsikdaj pride prav, pa je bilo potrebno opraviti še medsebojno primerjavo.
V ta namen je prišla prav žoga, ki jo je bilo potrebno pihati v breg, na koncu pa se je v športno-kmetijskem preizkusu nekoliko presenetljivo izkazalo, da jo najbolje pihne puhalnik oz. pihalnik ne tako znanega proizvajalca, zavoljo česar so se lastniki najbolj popularnih znamk potolažili s kislo mislijo, da mu utegne prej zmanjkati sape.
Da pri vlečenju jeklenice med spravilom lesa ne bi prehitro pošla sapa sekačem, pa poskrbijo pomožni vitli. Bodisi samostojni, bodisi takšni, ki jih je moč namestiti kar na motorno žago. Tekom opravljenega prikaza je bilo videti, da so tovrstni vitli, še posebej na zahtevnem in strmem terenu, lahko v precejšnjo pomoč, vseeno pa so zaenkrat še vseeno precej počasnejši od sekača, ki je pri močeh in v dobri kondiciji.
Opravljenemu delu je sledil zaslužen kratek predah ob osvežitvi in dobri malici, prijetno druženje pa se je kaj kmalu nadaljevalo z nagradnimi in družabnimi igrami.
Srečnež z najboljšim »augenmasom«, ki je najbolj natančno ocenil višino obešene gozdarske čelade, bo odslej v gozdu še bolj varen, v precejšnjo nevarnost, predvsem pred vlago, pa so se spravili člani dveh športnih ekip, ki sta se med seboj pomerili v zabavnih spretnostnih igrah.
Kot običajno je zmagala boljša ekipa, vsi tekmovalci pa so se, skupaj z gledalci, ob zabavnih spretnostnih igrah, ki so se končale s tradicionalnim vlečenjem vrvi, pošteno nasmejali in nazabavali, tekmovalci pa so bili nagrajeni tudi s praktičnimi nagradami, ki so jih velikodušno prispevali pokrovitelji letošnjega blagoslova.
V sproščeno prijetno družabnem vzdušju se je nedeljsko popoldne začelo prevešati v večer in nastopil je čas za tradicionalni met škornja, svojevrstno športno disciplino, ki je stalnica blagoslova, vsako leto pa so boji bolj napeti.
Atraktivna športna panoga, ki zaenkrat sicer še ni olimpijska disciplina, od tekmovalcev zahteva izjemno psiho-fizično pripravljenost, nemalo moči, spretnosti, samodiscipline in tudi natančnosti, glede na to, da znajo škornji frčati v vse smeri, pa ima tudi vsaj nekaj adrenalinskega pridiha.
Škornji so tudi letos frčali daleč v breg, v ogorčeno izenačenem boju pa sta tuhinjsko-svetovna prvaka v metu škornja letos postala Martina Močnik in Gašper Ceglar.
V metu škornja se je pomeril tudi podmladek, v mlajši kategoriji pa sta škorenj najdlje zalučala Anja Zalaznik in Marcel Kožlakar.
Z nočjo se je prijetno druženje na Velikem Hribu počasi zaključilo, družina Zalaznikovih in prizadeven organizacijski odbor ter vsi, ki so na kakršen koli način pomagali pri organizaciji in izvedbi že desetega blagoslova traktorjev, pa si za svoj trud in vztrajnost zaslužijo vse čestitke in pohvale.
