Naslovnica / NOVICE / Bolezen modrikastega jezika tudi na Kamniškem

Bolezen modrikastega jezika tudi na Kamniškem

V Sloveniji se širi bolezen modrikastega jezika. Do 1. septembra 2025 je bila bolezen modrikastega jezika potrjena v 70 obratih. Nekaj primerov je tudi že v občini Kamnik, kmetje pa se bojijo, da se bo bolezen, razen med drobnico, začela širiti tudi med govejo živino.

Nastali položaj Veterinarsko higienska služba (VHS služba) rešuje s povečanimi obremenitvami veterinarskih higienikov ter prerazporejanjem osebja in vozil na prizadeta območja. V reševanje položaja se je po pojasnilih uprave vključilo državno podjetje KOTO in komunalna podjetja, tako da se bodo na kritičnih območjih vzpostavila zbirna mesta za zbiranje trupel poginulih živali. Na njih bo tudi oprema za čiščenje in razkuževanje vozil. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za informiranje državljanov.

Nekaj primerov je bilo do sedaj odkritih tudi živalmi rejcev na Kamniškem, zaenkrat predvsem med drobnico, kmetje pa se bojijo, da se bi se bolezen razširila tudi med govedo.

Kdo lahko zboli?

·  Ovce, so najbolj občutljive na klinične znake bolezni.

·  Govedo, ki pogosto ne kaže simptomov, je lahko rezervoar virusa.

·  Koze in drugi prežvekovalci (npr. srnjad, jelenjad) lahko prav tako nosijo virus, običajno brez   kliničnih znakov.

Kako se bolezen prenaša?

Virus modrikastega jezika se ne prenaša neposredno med živalmi. Glavni prenašalci so mušice iz rodu Culicoides, ki s krvjo prenašajo virus iz okužene živali na zdravo. Prenašanje bolezni je sezonsko povezano – največja aktivnost mušic je v toplejših mesecih (pozno spomladi do zgodnje jeseni). Virus se lahko v zimskem obdobju ohrani v nekaterih vrstah mušic ali okuženih gostiteljih.

Bolezen ni nevarna za ljudi

Bolezen modrikastega jezika (sevi 1–24) je nenalezljiva virusna bolezen domačih in divjih prežvekovalcev, ki se prenaša s krvosesnimi mušicami. Od leta 2021 spada med bolezni, za katere lahko države članice EU izvajajo neobvezne programe izkoreninjenja. Ker je razširjena po vsej Evropi, je ni mogoče izkoreniniti, z izvajanjem preventivnih ukrepov pa je mogoče blažiti njene posledice. Bolezen ne vpliva na ljudi ali varnost hrane. Meso in mleko živali sta varna za uživanje.

Kontaktne točke za kmete

Rejci naj pogin še naprej javljajo na telefonske številke enot Nacionalnega veterinarskega inštituta (NVI): NVI Ljubljana in NVI Kranj

  • 01 4779 353
  • 01 4779 150
  • 01 4779 353
  • 01 4779 828

Uveljavljanje višje sile

Ministrstvo rejce obvešča, da je preventivni umik goveda in drobnice s paše v okviru izvajanja intervencije Dobrobit živali možno priglasiti kot primer višje sile. Rejec mora v roku 15 dni od nastanka oz. čimprej na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja poslati obvestilo o višji sili. Priložiti mora tudi mnenje veterinarja, ki potrjuje nujnost preprečevanja širjenja bolezni.

V primeru poginov je dovolj, da priložite Listino o odvozu živalskih stranskih proizvodov. Priporočamo vam, da naredite fotografije poginjenih živali. Če imate morda potrdilo veterinarja, k zahtevku priložite še ta dokument. Na obrazcu za sporočanje višje sile (obkrožite točko 3 kot razlog) naj se v opisu primera višje sile navede vzrok pogina. Če ta ni jasno določen naj se v opisu navede, da gre za potrjeno bolezen pri drugih živalih ali le sum na bolezen modrikastega jezika ali morda kaj drugega. V primeru, ko se predvideva, da bo imelo zmanjšanje staleža vpliv tudi na obtežbo, naj se v opisu doda tudi pripis v zvezi z vplivom GVŽ.

Višjo silo je potrebno čim prej sporočiti na predpisanem obrazcu, z navedbo ušesnih številk poginulih živali. Naknadno pa se lahko za morebitne dodatne pogine, dopolnitve zahtevka pošlje le v obliki dopisa oz. elektronskega sporočila na aktrp@gov.si (za dopolnitve ponovno pošiljanje obrazca ni potrebno). Potrebno je navesti, da gre za dopolnitev prvotnega zahtevka, opis, ušesne številke živali in priložiti dodatne Listine o odvozu.

V prilogi so priložena navodila in obrazec za sporočanje višje sile. Za uveljavljanje višje sile se lahko za pomoč obrnete tudi na KSS Kamnik.

Več informacij lahko dobite na povezavah:

 

Urška Burja,
terenska kmetijska svetovalka,

KGZS, KGZ Ljubljana,
Oddelek za kmetijsko svetovanje,
Izpostava Kamnik

 

 

Portal Kamnik.info za svoje delovanje uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti strani. S klikom na »Sprejmi piškotke« dovoljujete uporabo vseh piškotkov. Piškotke za posamezne namene lahko izberete in urejate s klikom na »Nastavitve«.

Close Popup
Privacy Settings saved!
Nastavitev piškotkov

Spletno mesto uporablja piškotke za izboljšanje vaše izkušnje med krmarjenjem po spletnem mestu. Od tega so piškotki, ki so razvrščeni glede na namen, shranjeni v vašem brskalniku, saj pripomorejo k boljšemu delovanju osnovnih funkcionalnosti spletnega mesta. Uporabljamo tudi piškotke tretjih oseb oz. zunanjih partnerjev, kot so denimo Google ter družabnih omrežji, kot je Facebook. Ti piškotki nam pomagajo pri vodenju statistike obiska in oglaševanja. Omenjeni piškotki bodo shranjeni v vašem brskalniku samo z vašim soglasjem. Piškotke lahko tudi onemogočite, kar pa lahko vpliva na delovanje oz. izgled same strani.

Piškotki, ki so nujno potrebni za pravilno delovanje spletne strani. Teh piškotkov ni mogoče zavrniti.

Nujni piškotki
Za nemoteno delovanje portala uporabljamo sledeče nujne piškotke:
  • wordpress_test_cookie
  • wordpress_logged_in_
  • wordpress_sec

Save
Shrani nastavitve