Naslovnica / KULTURA / Če bi bil predmet, bi bil porcelanasta skodelica – ker sem človek, sem umetnik

Če bi bil predmet, bi bil porcelanasta skodelica – ker sem človek, sem umetnik

Tako nekako se je Vladimir predstavil svoji publiki v svojem Manifestu. Če bi bil žival, bi bil čebela. Če bi bil rastlina, bi bil vrba žalujka.

Izrojeva majhne črepinje umetnin in jih posvoji – posvojil je tudi veliko sebi enakih ljudi, vendar so odšli. Ker čuti, da izgublja vse kar je zgradil; razum, dom in ljubezen, se uči poslavljanja. Poslavljanja je tudi naslov osem mesečnega avtorskega projekta, ki se je odvil danes v Mladinskem Centru Kotlovnica, nastal pa je iz jeze nad ljudmi, ki odhajajo in razočaranjem nad ljudmi, ki so to že storili.

Iz jeze, razočaranja in egoizma se je rodil Benjaminov Vladimir, Vladimir Makarovič.

Vladimir se trudi spremeniti svoje življenje v umetnino, se odpovedati resničnemu. Skozi ta proces si želi nabrati lepih spominov, tu pa nastopi gledalec, ki postane v trenutku več kot le opazovalec. Vladimir si želi pisma, ki ga še nikoli ni dobil – vesel bo kakršne koli lepe besede in pogovora.

Vendar Vladimir včasih tudi malce prikroji resnico, veliko večino današnjih obiskovalcev je namreč poznal. Nekatere iz osnovne in srednje šole, druge z dela, tretje – tretje pa je spoznal preko pisem, ki so mu jih poslali.

Oseben nastop, še bolj osebne teme z osebnimi predmeti razstavljenimi v predprostoru. Z današnjim nastopom je Benjamin Zajc oziroma Vladimir zaokrožil celotno kopico predstav, ki so za njim.

Vladimir se boji da bo umrl medtem, ko ga bo še kdo imel rad. Vladimir bi rad umrl, ne da bi koga prizadel.