Naslovnica / Pavliha / Davek na šport: Vas bo udeležba na športnem tekmovanju že v kratkem udarila po žepu?

Davek na šport: Vas bo udeležba na športnem tekmovanju že v kratkem udarila po žepu?

Z novo evropsko direktivo bodo vsi športniki in športnice, ki se s športom ne ukvarjajo zgolj rekreativno, denimo v dobrobit boljšega zdravja in počutja, ampak se udeležujejo tudi različnih tekmovanj, nimajo pa statusa poklicnih športnikov, postali zavezanci za plačilo davka na šport, sredstva zbrana z omenjenim novim davkom, pa naj bi se namensko vlagala v kulturo in kulturne dejavnosti.

Direktiva, ki jo je sprejela evropska komisija na zaprti seji, naj bi v veljavo stopila s 1. januarjem 2016, v njej pa je predvideno, da bodo vsi, ki so v zadnji 10-ih letih vsaj trikrat nastopili na kateri koli športni prireditvi, ki ni bila zgolj rekreativnega, ampak tudi tekmovalnega značaja (na prireditvi se je meril čas, objavljeni in razglašeni so bili rezultati, podeljena priznanja, ipd. ), zavezani plačevati poseben športni davek, ki po celi Evropi že močno buri duhove.

Različne stopnje obdavčitve

Davek na šport za zavezance predvideva različne stopnje obdavčitve, znašala pa naj bi od 1 do 5 % letnih bruto prihodkov davčnega zavezanca, pri čemer naj bi bile stopnje obdavčitve razlikovale glede na vrsto športa. Najmanj bodo obdavčeni športi, ki za izvajanje ne potrebujejo posebne infrastrukture, vseeno pa dejavnost posega v naravo. V to zvrst sodijo denimo tek čez drn in strn, gorski tek in podobni športi, precej bolj obdavčeni, pa bodo športi, ki za izvajanje potrebujejo gradnjo infrastrukture, denimo kolesarstvo, nogomet, košarka, kegljanje, odbojka in drugi športi, ki se izvajajo na posebej urejenih igriščih.

Davka na šport bodo oproščeni mladi do 18. leta starosti, rekreativci, ki vadijo sami ter ne uporabljajo športnih objektov, ki so v lasti države ali lokalnih skupnosti, in se ne udeležujejo športnih prireditev tekmovalnega značaja. Oprostitev davka je predvidena tudi za vse, ki imajo status poklicnega športnika, medtem ko vsi ostali rekreativci in športniki zapadejo med davčne zavezance davka na šport.

Je pa zanimivo, da je davčna olajšava, oz. celo oprostitev davka, predvidena za športnike kulturnike, kar pa je nekako razumljivo, saj bodo sredstva, ki bodo zbrana z davkom na šport, namenska sredstva, ki bodo namenjena izključno spodbujanju in sofinanciranju kulture in kulturnih dejavnosti.

Zakon predvideva tudi olajšavo za športnike, ki športne objekte za lastno uporabo zgradijo oz. financirajo z lastnimi sredstvi, ter profesionalne športnike, kar pa je nekako logično, saj poklicni športniki davek plačujejo že od svojih prihodkov, bodisi od nagrad, bodisi od sponzorskih sredstev.

Tekmovalni šport je nesmiselno trošenje energije

V obrazložitvi direktive je zapisano, da je ukvarjanje s športom in rekreacijo, ki presega zgolj željo po boljšem zdravju in počutju, povsem brezproduktivno početje, saj gre za nesmiselno trošenje energije, nepotrebno povečevanje izpustov toplogrednih plinov ter na nek način tudi za povsem nekoristno obliko skrajnega egoizma brez kulturnih vrednot, željo po samodokazovanju ter spodbujanje  nekoristne tekmovalnosti, ki služi zgolj sama sebi.

Vse skupaj zaradi močnih ter tudi močno skorumpiranih športnih lobijev, spomnimo se samo raznih športnih podkupovalnih afer, tudi ogromno stane, saj morajo država, predvsem pa lokalne skupnosti, v izgradnjo in vzdrževanje številnih športnih objektov, ki jih športniki neprestano in vse glasneje zahtevajo, nenehno vlagati ogromna sredstva, ki so že precej večja, kot znašajo vlaganja v kulturo in kulturne objekte, kar povzroča neuravnotežen razvoj evropskega človeka.

Namen davka na šport naj bi bil, kot je razbrati iz obrazložitve, predvsem v uravnoteženju položaja športa in kulture, predvsem pa uravnoteženemu razvoju posameznika, kot osnovne enote družbe.

Davek na šport bo vzpodbudil tudi gospodarstvo

Kot enega izmed razlogov za uvedbo davka na šport, evropski komisarji navajajo tudi pozitiven vpliv, ki naj bi ga imela uvedba davka na šport na gospodarstvo. V prvi vrsti naj bi se, po njihovem mnenju, izboljšala učinkovitost dela, saj so delavci, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi športi, spričo številnih poškodb, ki so v večji meri posledica pretiravanja, pogosto odsotni z dela, na delo prihajajo izmučeni, svoje delo opravljajo nezbrano, hkrati pa večino svojega dopusta, namesto za počitek in nabiranje energije, izrabljajo za pretirano ukvarjanje s tekmovalno športno dejavnostjo, ne glede na rang tekmovanj, ki se jih udeležujejo, pa naj gre za množične rekreativne prireditve, ali zgolj za sindikalna in društvena tekmovanja, kar vpliva tudi na produktivnost in BDP posameznih držav znotraj EU.

Poleg palice, pa direktiva hkrati ponuja tudi korenček, saj predvideva 5 % znižanje davčne stopnje za nakup športne opreme, kar naj bi ugodno vplivalo na povečano prodajo. Neposredne učinke znižanja davčne stopnje za športno upremo naj bi občutili tudi vsi, ki se ukvarjajo s športom, saj bodo na ta način lahko prihranili več, kot bo znašal davek na šport. Kot primer navajajo nakup cestnega ali gorskega kolesa v vrednosti 5 ali več tisoč evrov, katerega nakup bo z novo davčno stopnjo bistveno cenejši.

Športniki amaterji obremenjujejo javno porabo

Kot je pravi eden izmed tvorcev predloga davka na šport, komisar Vladimir Becherovka, je amatersko športno udejstvovanje vse bolj obremenjujoče za državne in lokalne proračune, oz. kot je dejal: »Zavedati se moramo, da so športni lobiji vse močnejši, zahteve amaterskih športnikov pa vse večje, saj nenehno zahtevajo izgradnjo novih in novih športnih objektov. Še ne dolgo tega se je pod pojmom rekreacije smatralo sprehajanje v naravi, ali sproščeno kolesarjenje, zdaj pa v ta pojem sodi že vrsta športov, ki so, ne le zdravju nevarni, ampak tudi močno obremenjujejo okolje. Vzemimo za primer samo gorske kolesarje, ki se s kolesi vozijo tudi že na najvišje vrhove, nato pa, ne le po poteh, ampak kjer se jim zljubi, divjajo v dolino ter povzročajo škodo na poteh, predvsem pa izven poti, pri čemer ne ogrožajo zgolj sami sebe, ampak v nevarnost spravljajo tudi sprehajalce oz. prave rekreativce. Ali pa smučarji, ki bi najraje smučali tudi poleti, zaradi česar se naravo obremenjuje z izgradnjo žičniške infrastrukture, umetnim zasneževanjem in podobno, ali pa vseh, tako imenovanih moto športov, ki imajo s športom in rekreacijo bore malo skupnega.

Ne smemo pozabiti niti tega, da večina amaterskih tekmovalnih športnikov, preko lobijev svojih dobro organiziranih klubov in organizacij, z vedno novimi in novimi zahtevami po ustrezni športni infrastrukturi, največkrat zgolj črpa javna sredstva, v javno blagajno pa tak športnik prispeva manj kot denimo  kadilec, ki ima za nameček še krajšo pričakovano življenjsko dobo, kar neposredno in pozitivno vpliva tudi na pokojninsko blagajno.

Pričakovanja amaterskih športnikov, klubov in športnih organizacij so pretirana, saj ne more že vsaka večja vas imeti atletskega športnega stadiona ali pokritega olimpijskega bazena, medtem ko na drugi strani propadajo kulturni in zgodovinski objekti, kulturnim dejavnostim, pa se na račun športa nenehno odvzema sredstva. Šport je že zdavnaj postal zabavna industrija, ukvarjanje s tekmovalnim športom, niti na amaterski ravni, pa že dolgo ni več zdravo, saj je tudi v amaterskem športu, spričo pomanjkljivega nadzora, vse več zlorab prepovedanih živil, nasploh pa gre pri vsem skupaj za povsem nekoristno trošenje energije, kar je čisti luksuz, zato je prav, da se ga temu primerno tudi tretira in obdavči.

Žal smo postali družba zmotnih vrednot v katerem vlada narcisizem in v kateri je skrb za telo pomembnejše od razvoja in skrbi za duha. Vse več je namreč ljudi, ki vsak dan tečejo, kolesarijo, ali na kak drug nesmiseln način trošijo svojo dragoceno energijo, medtem ko bi težko rekli, da vsak dan tudi berejo knjige, prepevajo, se udeležujejo in sodelujejo na kulturnih prireditvah, ali celo ustvarjajo, kar je bržčas povsem nesprejemljivo.«

Izjave Vladimirja Becherovke so med športnimi organizacijami in amaterskimi športniki, ki odločno nasprotujejo davku na šport, že vzbudile veliko ogorčenje in proteste.

Kakšen vpliv bo imela uvedba davka na kamniške športnike

Kako bo uvedba davka na šport vplivala na športnike in športna društva v kamniški občini zaenkrat še težko rečemo, vsekakor pa utegne tudi na lokalni ravni povzročiti nemalo razburjenja in zapletov.

Najbrž bo težko razložiti športnikom upokojencem, ki sodelujejo v občinski ligi v pikadu ali balinanju, da se bodo morali zaradi svojega prostočasnega udejstvovanja odpovedati delu svoje pokojnine. Resda v tem primeru zgolj 1 %, pa vseeno.

Bolje jo bodo odnesli planinci, saj njihova dejavnost, če ni tekmovalnega značaja, ne bo obdavčena z novim davkom, medtem ko se bodo redni obiskovalci Svetega Primoža, ki svoje obiske beležijo, v začetku leta pa so jim podeljene medalje in priznanja, s prejemom desetega priznanja že postali davčni zavezanci, saj to že lahko smatra kot rekreativna oz. športna dejavnost tekmovalnega značaja. Zavisi od tega, kako bo njihovo obiskovanje priljubljene izletniške točke obravnavala davkarija.

V precej zoprnem in nezavidljivem položaju se utegnejo znajti tudi delavci, ki se vsako leto udeležujejo sindikalnih tekmovanj. Zanje bi povečini sicer težko rekli, da so amaterski športniki tekmovalci, ampak če so se v zadnjih desetih letih vsaj trikrat udeležili sindikalne tekme, potem bodo tudi oni zapadli med davčne zavezance.

Glede na to, da direktiva predvideva olajšave za športnike, ki z lastnimi sredstvi zgradijo športne objekte za lastno uporabo, pa se utegne zgoditi, da bodo vsi zainteresirani, ki si v Kamniku že nekaj časa prizadevajo za izgradnjo pokritega olimpijskega bazena, le-tega, zaradi davčne olajšave, raje zgradili in vzdrževali s športnim samoprispevkom med vsemi člani zainteresiranih kamniških športnih klubov.

Kako se izogniti plačilu davka na šport?

Vsekakor delo davčnih inšpektorjev, ki bodo pristojni za nadzor, zagotovo ne bo lahko, še posebej, če v ozir vzamemo pregovorno iznajdljivost naših davčnih zavezancev. Spričo tega lahko, da direktiva predvideva davčne olajšave za športnike kulturnike, pričakujemo korenite spremembe v športnem udejstvovanju, predvsem pa pri organizaciji športnih prireditev, ki ne bodo več zgolj športnega, ampak športno-kulturnega značaja.

Veselja do ukvarjanja s športom direktiva športnikom in športnicam zagotovo ne bo odvzela, pričakujemo pa lahko, da bo športna prireditev, kot je denimo Ljubljanski maraton, vključevala tudi kulturno-umetniške elemente, saj bodo udeleženci, razen teka, na obveznih vmesnih postajah prepevali, recitirali, brali, izvajali dramske monologe, plesali, igrali inštrumente, risali, pisali haikuje, sonete, kratke zgodbe… pri čemer bo o uvrstitvi posameznika na takšni tekaško-kulturni prireditvi, ne bo odločala zgolj hitrost, ampak tudi umetniški vtis, ki ga bo pustil posamezni udeleženec.

Vsekakor utegne tudi ta nova, nedvomno precej sporna direktiva EU, kot tista o privatizaciji vodnih virov, onemogočanju prepovedi uvoza gensko spremenjenih živil posameznim državam, ali internetu dveh hitrosti, sprožiti vrsto polemik in protestov.

Bomo videli kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo.