Denar ne smrdi: Občina Kamnik občanom, ki so prejeli visoke položnice za okoljsko dajatev, svetuje, da le-te plačajo

Visoke položnice za plačilo okoljske dajatve so v zadnjem času neprijetno presenetile in tudi razburile posamezne občane in člane gospodinjstev, ki doslej okoljske dajatve za odvajanje odpadne komunalne vode še niso plačevali, zaradi česar morajo omenjeno okoljsko dajatev, ki je namenski prihodek občine, poravnati za tri leta nazaj.

Na podlagi inšpekcijskega nadzora Finančne uprave Republike Slovenije, ki je ugotovilo, da zaradi neažuriranih oz. neusklajenih podatkov baz prebivalstva, okoljske dajatve ne plačujejo vsi občani oziroma gospodinjstva v občini, so nekatera gospodinjstva in občani prejeli položnice za plačilo okoljske dajatve za tri leta nazaj. Povečini so jih prejela gospodinjstva na območjih, kjer imajo vasi in zaselki urejene lastne oz. vaške vodovode, nekateri novi prebivalci občine, ki so se na območje Občine Kamnik preselili šele pred nekaj leti, lastniki oz. uporabniki objektov za kratkotrajno nastanitev, vključno z vikendaši, lastniki oziroma uporabniki objektov, kjer se izvaja gospodarska dejavnost, lastniki objektov za družbene skupine oziroma vsi lastniki objektov, kjer nastaja odpadna voda in do sedaj še niso bili zavedeni v evidencah.

Pri tem so se še v posebej neprijetnem položaju znašla številčnejša gospodinjstva na območjih občine Kamnik, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz lastnih oz. vaških vodovodov, ki vodovode vzdržujejo sami, dejanske porabe vode pa ne merijo oz. obračunavajo s števci, kajti poraba vode, ki je osnova za obračun kanalščine, prevzem in čiščenje blata iz greznic ter tudi okoljske dajatve, se v teh primerih namreč obračunava pavšalno (4.65 M3 oz. 4650 litrov vode mesečno na osebo), in sicer glede na število oseb v gospodinjstvu oz. na posamezni hišni številki.

V takšnem primeru zgolj okoljska dajatev znese cca. 26,20 € letno na osebo, ker pa je potrebno dajatev plačati za tri leta nazaj, so posamezna oz. večja gospodinjstva prejela položnice z visokimi, tudi nekaj sto evrskimi zneski.

Komunalno podjetje Kamnik, ki je omenjenim gospodinjstvom in občanom poslalo položnice, je ob nastali situaciji sicer pokazalo razumevanje ter vsem prizadetim omogočilo tudi obročno plačilo, ker pa okoljska dajatev vendarle ni prihodek Komunalnega podjetja Kamnik, ampak gre, kot smo že omenili, za namenski (davčni) prihodek občine, smo Občino Kamnik zaprosili za pojasnilo ter za nasvet, kaj lahko občani in gospodinjstva, ki so, povečini ne po svoji krivdi, prejeli visoke položnice za nazaj, v tem primeru lahko storijo.

Iz pojasnila Občine Kamnik, ki ga v nadaljevanju prispevka objavljamo v celoti, je moč razbrati, da prizadetim občanom in gospodinjstvom, nekako v slogu razvpitega Vespazianovega rekla »Pecunia non olet!« (Denar ne smrdi), ne preostane drugega, kot da položnice, kakor vedo in znajo, plačajo, kajti občina v pojasnilu, med drugim, navaja:

»Občina Kamnik nima nobenih pristojnosti oziroma pooblastil, da bi lahko znižala ali oprostila plačevanje dajatve, zato vsem občankam in občanom, ki so prejeli poračun, svetujemo, da ponovno preverijo število enot obremenitve ter poračun okoljske dajatve plačajo.”

Kljub morebitnemu razburjenju in jezi pa se občani in gospodinjstva, ki so bili za potrebe plačevanja okoljske dajatve “odkriti” šele sedaj, morda lahko tolažijo s “šparovno” mislijo, da so se v preteklih letih znašli v domala v priviligiranem položaju, saj so, zaradi neposodobljenih in neažurnih evidenc prebivalstva oziroma, bolje rečeno, slabega gospodarjenja Občine Kamnik, ki ne zna poskrbeti za reden priliv prihodkov, ki ji pripadajo, prihranili za okoli dve leti okoljske dajatve, ki jo ostali prebivalci občine plačujemo že kakih pet let.

Pojasnilo Občine Kamnik

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda je ena izmed osmih okoljskih dajatvah, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela na podlagi 112. in 113. člena Zakona o varstvu okolja. Okoljske dajatve so nacionalne dajatve (na ravni EU niso harmonizirane), zavezanci oziroma plačniki okoljskih dajatev pa so osebe s sedežem v Republiki Sloveniji. Posamezna uredba določa obveznost plačevanja okoljske dajatve, blago, za katerega se plačuje okoljska dajatev, zavezance za okoljsko dajatev in njene plačnike, osnovo za obračunavanje okoljske dajatve, njeno višino ter način njenega obračunavanja, odmere ter plačevanja. Glavne obveznosti zavezancev oziroma plačnikov okoljskih dajatev so:

• prijava dejavnosti,
• vodenje evidenc po trenutku nastanka obveznosti za obračun,
• predložitev obračunov krajevno pristojnim finančnim uradom,
• plačilo okoljske dajatve.

Trenutno se v Republiki Sloveniji plačujejo naslednje okoljske dajatve za onesnaževanje:

• zraka z emisijo ogljikovega dioksida;
• okolja zaradi uporabe mazalnih olj in tekočin;
• okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže;
• okolja zaradi nastajanja odpadne električne in elektronske opreme;
• okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum;
• okolja zaradi uporabe hlapnih organskih spojin;
• okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;
• okolja zaradi odlaganja odpadkov.

Finančna uprava Republike Slovenije (FURS) pa je pristojna za nadzor nad izvajanjem zgoraj navedenih uredb o okoljskih dajatvah, ki jih je sprejela Vlada Republike Slovenije.

Na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 80/12, 98/15; v nadaljevanju: uredba) se okoljska dajatev plačuje za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, in sicer za dve vrsti odpadnih vod:

1. industrijsko odpadno vodo in
2. komunalno odpadno vodo.

Industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Komunalna odpadna voda pa je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, kuhinji in podobno.

Zavezanec za plačilo okoljske dajatve je:

• pravna ali fizična oseba, ki je uporabnik stavbe (lastnik, najemnik ali druga oseba, ki uporablja stavbo ali del stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda;
• pravna ali fizična oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti onesnažuje okolje z odvajanjem industrijske odpadne vode, ki se v skladu s predpisom o urejanju emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo šteje za komunalno odpadno vodo;
• zavezanec za industrijsko odpadno vodo do vpisa v evidenco zavezancev za industrijsko odpadno vodo pri carinskemu organu.

Osnova za obračun okoljske dajatve zaradi odvajanja komunalne odpadne vode je letni seštevek enot obremenitve (EO) posameznega zavezanca okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo. Enote obremenitve se obračunavajo na podlagi letne porabe pitne vode, kjer se poraba vode meri z vodomerom (50mᶾ=1 EO) oziroma, kjer se ne ugotavlja poraba pitne vode velja, da je 1 stanovalec = 1 enota obremenitve. Enota obremenitve za industrijsko odpadno vodo ureja 8. člen uredbe, obračun za enoto obremenitve za objekte s kratkotrajno nastanitvijo ter objekte z gospodarsko dejavnostjo pa določa 12. člen uredbe.

Za zavezanca (torej občanke in občane) izračunava, zaračunava in vplačuje okoljsko dajatev izvajalec obvezne občinske  gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki je na območju nastajanja komunalne odpadne vode določen za izvajanje obveznih storitev odvajanja komunalne odpadne vode in prevzema komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic ali blata iz obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav (v našem primeru Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o.). Prejemnik okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo pa je Občina, v kateri nastaja odpadna voda. Plačnik (v našem primeru Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o.) mora okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo predložiti mesečni obračun okoljske dajatve za komunalno odpadno vodo organu, pristojnemu za pobiranje okoljske dajatve (Finančni upravi Republike Slovenije).

Finančna uprava Republike Slovenije je v lanskem letu v sklopu svojih pristojnosti na sedežu Komunalnega podjetja Kamnik, d. o. o. opravila inšpekcijski nadzor nad pobiranjem okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odpadnih vod v obdobju med leti 2015-2018. Pri pregledu je bilo ugotovljeno, da bi morali okoljsko dajatev plačevati tudi lastniki oziroma uporabniki objektov za kratkotrajno nastanitev, lastniki oziroma uporabniki objektov, kjer se izvaja gospodarska dejavnost, lastniki objektov za družbene skupine oziroma vsi lastniki objektov, kjer nastaja odpadna voda. Predmet pregleda je bila tudi usklajenost evidenc prebivalstva, kjer se je izkazalo, da evidenca Centralnega registra prebivalstva ter evidenca, ki jo vodi Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o. pri nekaterih gospodinjstvih nista usklajeni.

Na podlagi ugotovitev pristojnega inšpektorja (FURS) je moral izvajalec gospodarske javne službe Občini plačati premalo zaračunano okoljsko dajatev, posameznim zavezancem pa poslati poračune za obdobje 2017-2019. Okoljsko dajatev se namreč plačuje ne glede na način oskrbe s pitno vodo oziroma način odvajanja in čiščenje odpadnih komunalnih voda. Vplačana sredstva so namenska in so namenjena za izgradnjo novih kanalizacijskih sistemov, subvencioniranje komunalnih čistilnih naprav ter izboljšanju obstoječega kanalizacijskega sistema. Občina Kamnik pri pobiranju okoljskih dajatev nima nobenih pristojnosti oziroma pooblastil, da bi lahko znižala ali oprostila plačevanje dajatve, zato vsem občankam in občanom, ki so prejeli poračun, svetujemo, da ponovno preverijo število enot obremenitve ter poračun okoljske dajatve plačajo. Nepopolne evidence plačnika okoljske dajatve niso razlog za neplačilo okoljske dajatve. V kolikor je ponovno prišlo do napake pri izračunu, naj se obrnejo na Komunalno podjetje Kamnik, d. o. o., prav tako pa lahko pri njih zaprosijo za obročno odplačevanje.

Vsem občankam in občanom hkrati svetujemo, da redno spremljajo obračune okoljske dajatve na položnicah, sporočajo spremembe (št. članov gospodinjstva, priklop na kanalizacijo, vgradnjo čistilne naprave ali nepretočne greznice, itd.) ter se tako izognejo morebitnim nadaljnjim nepravilnostim. Naj pa ob tem poudarimo še tudi dejstvo, da si Občina Kamnik prizadeva, da bi se čim več občank in občanov, tistih, ki nimajo možnosti priključka na kanalizacijsko omrežje, odločilo za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav oziroma nepretočnih greznic, s tem pa si bodo tudi znižali višino okoljske dajatve (do 90-odstotna oprostitev).

Letni seštevek enote obremenitve se lahko tudi zniža, in sicer:

• za 90 odstotkov, če se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, komunalno ali skupno čistilno napravo s sekundarnim ali terciarnim čiščenjem (plača se 10 odstotkov okoljske dajatve);
• za 40 odstotkov, če se komunalne odpadne vode odvajajo v komunalno čistilno napravo s primarnim čiščenjem (plača se 60 odstotkov okoljske dajatve);
• za nepretočne greznice se v primeru, da se vsebina iz nepretočne greznice vozi v obdelavo oziroma v čiščenje v čistilno napravo, upošteva učinek čiščenja čistilne naprave, kamor se vozi vsebina.

Vsako leto Občina Kamnik objavi tudi razpis za subvencioniranje malih komunalnih čistilni naprav, v letošnjem letu je razpis predviden v poletnih mesecih. Občinski svetniki bodo na junijski seji obravnavali nov pravilnik, s katerim smo povečali vrednosti subvencioniranja, in sicer 50 odstotkov (prejšnji pravilnik 30 odstotkov) nabavne vrednosti brez DDV oziroma maksimalna subvencija do 2.500 evrov (prejšnji pravilnik 750 evrov). V primeru sprejetja pravilnika pa le-ta uvaja novost, in sicer se bodo subvencije dodeljevale tudi za nepretočne greznice in hišna črpališča.