Naslovnica / NOVICE / Dnevnik zavržene hrane naših malih kuharskih mojstrov
Simbolična fotografija

Dnevnik zavržene hrane naših malih kuharskih mojstrov

Vrtec Antona Medveda že vrsto let uspešno sodeluje v programu Ekošole. Tako so naši otroci aktivni na veliko področjih – od zbiranja starega papirja, do sodelovanja v različnih projektih, kjer otroci že v zgodnjem otroštvu pridobivajo temelje odgovornega odnosa do okolja.

V okviru natečaja Hrana ni za tjavendan, v organizaciji Ekošole, smo se tudi v letošnjem letu zavzeto lotili nalog. Povprečen Slovenec na leto še vedno zavrže okoli 64 kg hrane, pa vendarle jen to le številka, ki vsebuje le hrano, ki konča v zabojnikih za odpadke, ne pa tudi tiste, ki jo zlijemo v odtok ali kompostiramo. Zato je pred nami še kako aktualno in pomembno vprašanje »Zakaj zavržemo toliko hrane?«

V vrtcu Antona Medveda v enoti Mojca se vsako leto vključimo v dejavnosti, ki nas osveščajo o tem, da je hrana pomembna, da hrana ni in ne sme biti odpadek. Letošnje covidno leto nas je postavilo pred nove izzive, ki pa smo se jih kljub zaprtim vrtcem lotili – na nov in drugačen način. K še bolj aktivnemu sodelovanju smo povabili vse družine, tako, da smo imeli »vrtec na daljavo«, z zelo pomembno in nepogrešljivo pomočjo staršev. Vse družine so prejele Kuhlin dnevnik zavržene hrane, ki so ga, in ga še, skupaj z otroki pridno in zavzeto izpolnjujejo. Družine doma ugotavljajo, katero hrano največkrat zavržejo, in kako lahko zmanjšajo količine zavržene hrane.

Zakaj se nam to dogaja?

S Kuhlinim dnevnikom  otroci  doma raziskujejo, kaj so imeli za posamezen obrok, katero hrano so zavrgli, koliko hrane so zavrgli, kam gre presežek hrane (kompost, krma, domače živali, bio odpdaki…), zakaj so zavrgli hrano (so skuhali preveč, pretekel datum uporabe, prevelika količina, čuden vonj ali videz…).

Predstavljamo vam Kuhlin dnevnik zavržene hrane Kuharskih mojstrov –  to je družina našega Jona in Ize Turk. Jon je izjemno ustvarjalno pripomogel k likovni opremi dnevnika, pa tudi k idejam in razlagam. Pri tem je bil tudi zelo iskren, saj je lepo povedal tudi takrat, ko mu ni bilo dobro, ali ni bil lačen, ali pa mu preprosto ni bilo všeč. Vsa pohvala gre tudi Jonovim in Izinim staršem, ki so zavzeto sodelovali in jima pomagali pri sami dejavnosti. Res, hvala.

 

Oglejte si izsek iz Dnevnika naših Kuharskih mojstrov (družine Babnik – Turk), in se morda le tega lotite tudi vi.

Z majhnimi koraki bomo naredili svet lepši in boljši. Mi pa nadaljujemo in se veselimo naših drobnih uspehov.

Alenka Jevšnik,
Vrtec Antona Medveda Kamnik