Kako je Občina Kamnik ogrozila oskrbo z vodo Sel in Rožičnega

Zaradi sporno izvedenih sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč na Selih so odgovorne osebe Občine Kamnik ogrozile vodooskrbo dveh vasi. Občina Kamnik se spreneveda, da za vaški vodohran sploh ni vedela ter da je javnost izključila zgolj zaradi »administrativne napake«, medtem ko Ministrstvo za naravne vire in prostor občinske uradnike postavlja na laž.

Med krajani Sel pri Kamniku in Rožičnega že nekaj časa vre, saj so šele naknadno izvedeli, da so odgovorni na Občini Kamnik mimo zakonsko zahtevanih postopkov, v okviru sprejetja Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik, skrivoma sprovedli tudi spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč na Selih, na katerem stoji osrednji vodohran za oskrbo omenjenih vasi.

Dopis Vodovodnega odbora Sela in KS Sela

Na to sta v dopisu županu Mateju Slaparju (2. 12. 2024) opozorila Vodovodni odbor Sela in Krajevna skupnost Sela. V dopisu, s katerim sta oba krajevna organa zahtevala tudi nujen sestanek, pa je, med drugim, zapisano:

»S tem dopisom vas želimo seznaniti z zaskrbljujočo situacijo na parceli št. 93/3 k.o. 1914 Znojile, kjer se nahaja vodohram (rezervoar) v upravljanju Vodovodnega odbora Sela pri Kamniku, iz katerega se s pitno vodo napajajo vasi Sela in Rožično. Parcela št. 93/3 k.o. 1914 Znojile je velikosti 42,00 m², dostopna je preko parcele št. 93/3 k.o. 1914 Znojile. Citirani parceli se po OPN – Namenska raba nahajata v enoti z oznako: SK,  Površine podeželskega naselja, z enoto urejanja prostora (EUP) SE-04, kar pomeni, da je na parcelah glede na opredeljeno namembnost možno graditi, saj gre za območje stanovanj.

Pri določanju namenske rabe ob sprejemanju Odloka Občina Kamnik ni upoštevala, da se na parceli št. 93/3 k.o. 1914 Znojile nahaja pomembna gospodarska infrastruktura – vodohram, ki zagotavlja pitno vodo dvema vasema v Krajevni skupnosti Sela pri Kamniku. Navedeno je bilo spregledano kljub temu, da je iz kartografskega dela OPN – Infrastruktura, razvidno, da preko parcel št. 93/3 in 93/4, obe k.o. 1914 Znojile potekajo cevovodi za pitno vodo (Priloga 1, stran 16, vir: PISO). Poleg tega je iz Priloge 2 Odloka razvidno, da so za enoto urejanja prostora: SE-04; za namensko rabo prostora: Sk, kamor spadata tudi parceli št. 93/3 in 93/4, obe k.o. 1914 Znojile, določeni PPIP, in sicer je treba na območju pred začetkom izvajanja posegov v prostor izdelati Geološko-geomehansko poročilo z oceno vpliva na plazljivost, erozijo in plazovitost ter pridobiti pozitivno mnenje pristojnega mnenjedajalca.

Krajani skupnosti Sela pri Kamniku so opazili tudi zakoličenje parcele št. 93/3 k.o. 1914 Znojile, pri čemer lastnik zemljišča o svojem ravnanju Vodovodnega odbora Sela ne obvešča. Krajani postajajo upravičeno zaskrbljeni, saj je pravica do pitne vode ustavno varovana pravica in ne bi smela biti odvisna od samovoljnega ravnanja posameznika, ki je sicer lastnik zemljišča, na katerem stoji pomembna gospodarska infrastruktura. Prav zato, da se samovoljna ravnanja preprečijo, bi morala biti tovrstna zemljišča s tako pomembno infrastrukturo v lasti Občine Kamnik, ki je glede na 21. člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, in nadaljnji) zadolžena tudi za urejanje in vzdrževanje vodovodnih komunalnih objektov, saj bi moral biti dostop do pitne vode uporabnikom zagotovljen trajno in nemoteno, ustrezno delovanje pa bi moralo biti zagotovljeno v javnem interesu.

Krajani razpolagajo tudi z Dopolnilnim mnenjem Ministrstva za prostor in naravne vire, št. 35032-38/2019-2550-58 z dne 27. 6. 2024, ki ga je ministrstvo podalo v postopku preveritve predloga Odloka Občine Kamnik. Iz dopolnilnega mnenja izhaja opozorilo Občini Kamnik, da bi morala biti javnost zaradi številnih sprememb namenske rabe prostora, ki so nastale po objavi predloga Odloka, o tem na ustrezen način seznanjena. Ministrstvo je ugotovilo, da zadnja verzija njim posredovanega gradiva ni bila zamenjana na spletnem strežniku ministrstva, kjer je bila objavljena prvotna verzija predloga, ki se je v naslednjih fazah večkrat spreminjala. Iz Dopolnilnega mnenja je tudi razvidno, da Občina prevzema vso odgovornost za vključitev novih sprememb v Odloku po javni razgrnitvi.

Iz vseh dostopnih informacij nimamo podatka, da je bila javnost o vseh spremembah Odloka po letu 2022, ko je bil javno razgrnjen, ponovno seznanjena: navedeno ne izhaja niti iz obrazložitve predloga sklepa Občine Kamnik št. 3505-1/2018-5/1 z dne 14. 8. 2024, niti iz posnetka 12. redne seje Občinskega sveta Občine Kamnik, ki je potekala 16. 10. 2024, na katerem je bil Odlok potrjen oz. sprejet. Tovrstna pomanjkljivost v postopku sprejemanja Odloka predstavlja neustavnost tovrstnega akta, saj je sodelovanje javnosti po mnenju Ustavnega sodišča RS ključnega pomena da lahko predstavniki civilne družbe učinkovito udejanjajo svojo dolžnost do sodelovanja pri urejanju prostora in varstvu okolja (odločba USRS, opr. št. U-I-441/18-23 z dne 6. 7. 2022).«

Sprenevedanje Občine Kamnik

Kot je moč razbrati iz poziva Ministrstva za naravne vire in prostor Občini Kamnik, pa so se odgovorni na Občini Kamnik poskušali odgovornosti izogniti s precejšnjim sprenevedanjem v smislu, da sploh niso vedeli, da tamkaj obstaja vodohran, oziroma so v odgovoru Ministrstvu navedli, da:

• »so bile v prikazu stanja prostora povzeti podatki iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije in da iz teh evidenc izhaja, da na obravnavanem območju ni vrisanega (prikazanega) vodovodnega omrežja, niti ne gre za vodni objekt;
• tudi pristojni nosilec urejanja prostora s področja vodooskrbe (za obravnavano območje) ni podal pripomb v fazi izdelave SD OPN 2;
• sama namembnost zemljišča, na katerem se nahaja vaško vodovodno zajetje, v ničemer ne omejuje ali otežuje delovanja vaškega vodovoda;
• je po mnenju občine pravzaprav pravilno, da se infrastrukturni objekt nahaja na zazidljivem zemljišču.«

Zgornjim navedbam Občine Kamnik pa je res težko verjeti, kajti Občina Kamnik ima, zagotovo vsaj v svojih arhivih, podrobne evidence o vseh vodovodnih omrežjih, ne le tistih, ki jih upravlja koncesionar Komunalno podjetje Kamnik.

Že zaradi tega, ker je bila večina vaških vodovodnih omrežij na območju občine v upravljanju vodovodnih odborov zgrajena s samoprispevki občanov ob sodelovanju in soglasju Občine Kamnik, ker se  Občina Kamnik že vrsto let prizadeva, da vaške vodovode pridobi pod svoje okrilje oz. pod svoj nadzor in upravljanje, ker morajo tudi vaški vodovodi redno predlagati analize o stanju oz. kakovosti pitne vode, ki jih na svoji spletni strani objavlja tudi Občina.

Nenazadnje (in sploh) pa tudi zaradi tega, ker je Občina Kamnik še leta 2022 občankam in občanom, ki se z vodo oskrbujejo iz lastnih vodovodnih sistemov, »vodovod« neupravičeno zaračunavala tudi kot postavko v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, na kar smo opozorili na našem portalu v prispevku – »Občina Kamnik nezakonito “molze” občane na območju vaških in zasebnih vodovodov«.

Občina Kamnik oz. župan Matej Slapar se je takrat na omenjen prispevek odzval z zahtevo po objavi popravka – »Popravek: Občina Kamnik nezakonito “molze” občane na območju vaških in zasebnih vodovodov«, v katerem je navedeno, da Občina Kamnik deluje v skladu z zakonskimi obveznostmi, vendar je postavka »vodovod« že v naslednjem letu, brez kakršnega koli dodatnega pojasnila, izginila iz obračuna NUSZ zavezancev z območij vaških vodovodov, kar je najbrž dovolj zgovoren podatek o tem, da občina omenjene postavke vendarle ni zaračunavala povsem v skladu z zakonom. Seveda se odgovornim na Občini Kamnik še do danes ni zdelo primerno, da bi občanom in občankam za nezakonito zaračunano postavko opravičili, nezakonito pridobljena sredstva pa na kakršen koli način povrnili.

V kolikor Občina Kamnik dejansko ne razpolaga z omenjenimi podatki, kar je bržkone zgolj teoretična možnost, ki je lahko zgolj posledica birokratske zanikrnosti, pa je vse skupaj še toliko bolj zastrašujoče, saj kaže na to, da so besede o zaščiti vode in vodnih virov na območju občine zgolj visokoleteče politične prazne marnje, s katerimi poskuša vodstvo Občine Kamnik prebivalcem občine, namesto, da bi jim nalilo čistega vina oz. vode, natresti zgolj peska v oči, oziroma jih žejne prepeljati čez vodo.

Ugotovitve ministrstva

Da poskušajo odgovorne osebe Občine Kamnik svojo malomarnost in nezakonito ravnanje opravičiti s slepomišenjem in praznimi izgovori, je ugotovilo tudi Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki navedbe občine, v pozivu Občini Kamnik za odpravo nepravilnosti – I. faza nadzora zakonitosti in preliminarna faza nadzora zakonitosti, postavlja na laž.

V omenjenem pozivu je ministrstvo v svojih ugotovitvah namreč (med drugim) zapisalo:

»Glede na navedbe, ki jih je občina podala v svojih pojasnilih, je razvidno, da je bilo občini znano, da je na zemljiščih, kjer je načrtovala spremembo Ss 085 iz kmetijske namembnosti v stanovanjsko namembnost, lociran vodni zbiralnik (vodohram) iz katerega se s pitno vodo oskrbujeta dve vasi (Sela in Rožično). Občina, kljub temu, da ji je bilo to znano, za mnenje glede spremembe namembnosti tega zemljišča ni zaprosila upravljalca vodnega zbiralnika in s tem zanemarila ustrezno zavarovanje oskrbe s pitno vodo za prebivalce omenjenih dveh vasi (pobudnik navaja, da gre za okoli 300 prebivalcev).

Občina je s tem ravnala v nasprotju z lastnim sklepom o pripravi SD OPN 2, ki določa, da je treba pridobiti mnenja drugih organov, v kolikor se v postopku priprave SD OPN 2 izkaže, da je ta mnenja treba pridobiti. Obenem je ravnala tudi v nasprotju z določbami 11.a člena ZPNačrt, saj k podaji smernic mnenj ni pozvala vseh relevantnih NUP.

Občina namreč mnenja upravljalca vodnega zbiralnika, ki s pitno vodo oskrbuje dve vasi, ni pridobila, kljub temu da je za vodni zbiralnik vedela. Nesmiselno in neutemeljeno pa se sklicuje na to, da je pravzaprav pravilno, da je infrastrukturni objekt lociran na zazidljivem zemljišču in da namembnost zemljišča v ničemer ne omejuje ali otežuje delovanja vaškega vodovoda.

Ministrstvo poudarja, da je z opredelitvijo namembnosti zemljišča za namen stanovanjske gradnje lastniku oziroma imetniku pravice z razpolaganja s tem zemljiščem skladno s četrtim odstavkom 39. člena ZPNačrt namreč podeljena pravica pridobitve dovoljenja za gradnjo. To pa prav gotovo lahko otežuje in tudi omejuje drugo pravico, in sicer pravico do oskrbe s pitno vodo za dve vasi.

Pri tem je treba nujno opozoriti na določbe 7. člena ZPNačrt, ki določa, da morajo pristojni državni in občinski organi pri prostorskem načrtovanju in opremljanju stavbnih zemljišč upoštevati tako javni kot zasebni interes ter ju skladno s cilji prostorskega načrtovanja med seboj skrbno pretehtati, pri čemer zasebni interes ne sme škodovati javnemu. Občina je v tem primeru nedvomno ravnala v nasprotju z določbami tega člena, saj je v primeru spremembe Ss 085 zasebni interes postavila pred javni interes (oskrba s pitno vodo za dve vasi).

Prav tako se občina neutemeljeno sklicuje na to, da NUP s področja vodooskrbe za obravnavano območje ni podal pripomb v fazi izdelave SD OPN 2. Omenjeni vodni zbiralnik namreč ni v upravljanju NUP, ki ga je za smernice in mnenje zaprosila občina, kakor izhaja iz priloge št. 12, ki jo je občina priložila svojim pojasnilom, zato ta NUP za ta vodni zbiralnik seveda smernic in mnenj tudi ni mogel in jih ne more podati. Iz omenjene priloge pojasnil občine je namreč razvidno, da je je upravljalec vodnega zbiralnika Vodovodni odbor Sela, Sela pri Kamniku 5a, 1241 Kamnik, torej bi ga občina skladno s sklepom o pripravi SD OPN 2 morala v postopek vključiti, kot lokalnega NUP.

Iz vpogleda na spletno stran občine je razvidno, da je občina je javno naznanilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi v postopku priprave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik št. 2 – SD OPN 2 (št. 3505-1/2018-5/1 z dne 1. 6. 2022; v nadaljnjem besedilu: javno naznanilo) na svoji spletni strani objavila 12. 6. 2022. Iz pojasnil občine ne izhaja, da je javno naznanilo objavila tudi na krajevno običajen način.

Iz navedenega sledi, da je bilo javno naznanilo objavljeno zgolj en dan prej, kot je v javnem naznanilu določeno obdobje, v katerem bo potekala javna razgrnitev, in sicer med 13. 6. 2022 in 18. 7. 2022.

Občina je s tem ravnala v nasprotju s četrtim odstavkom 50. člena ZPNačrt, ki določa, da občina obvesti javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve. Občina bi torej javno naznanilo morala objaviti že najmanj 5. 6. 2022, v kolikor je z javno razgrnitvijo začela 13. 6. 2022.

Poleg navedenega je občina ravnala tudi v nasprotju z določbami prvega odstavka 50. člena ZPNačrt glede objave javnega naznanila na krajevno običajen način. Občina v pojasnilih ni navedla, kje in kdaj je na krajevno običajen način objavila javno naznanilo, če je to morda storila. S tem je onemogočila in otežila s predpisi določeno čim bolj široko seznanitev javnosti s tako pomembnim dokumentom kot so spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta in s tem kršila načelo javnosti.

Z objavo javnega naznanila zgolj na spletni strani občine je občina bistveno in neutemeljeno skrajšala čas za obveščanje javnosti. S tem je tudi, bistveno otežila in onemogočila tudi udeležbo zainteresirane javnosti na javni obravnavi.

Ni namreč pričakovati, da bi vsa zainteresirana javnost vsak dan na spletnih straneh občne preverjala, ali so objavljeni kakšni pomembni dokumenti in prav zato je s predpisi določeno, da je objava javnega naznanila potrebna tudi na krajevno običajen način, opravljena pa mora biti najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve. Poleg tega, da je občina v nasprotju s predpisi javno naznanilo objavila le na svoji spletni strani, je javna obravnava potekala že tretji dan po začetku javne razgrnitve (nepravočasna objava, opravljena v nedeljo zgolj na spletni strani občine, javna obravnava pa je potekala le tri koledarske dneve za tem, v sredo), kar prav tako nakazuje, da je občina neutemeljeno otežila in onemogočila ustrezno udeležbo zainteresirane javnosti na javni obravnavi.

Občina je z načinom in vsebino javnega naznanila torej ravnala v nasprotju z določbami 50. člena ZPNačrt, ki določa sodelovanje javnosti. Skladno z določbami tega člena mora občina v postopku priprave občinskega prostorskega načrta omogočiti javnosti seznanitev z njegovim dopolnjenim osnutkom v okviru javne razgrnitve, ki traja najmanj 30 dni in v tem času zagotoviti tudi njegovo javno obravnavo.

Občina mora skladno z drugim odstavkom 50. člena ZPNačrt javnost z javnim naznanilom obvestiti po svetovnem spletu in na krajevno običajni način obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve ter spletnem naslovu, kadar je načrt elektronsko dostopen, o kraju in času njegove javne obravnave in o načinu dajanja mnenj in pripomb javnosti ter roku za njihovo posredovanje. Četrti odstavke 50. Člena ZPNačrt pa določa, da mora biri javnost o javni razgrnitvi in javni obravnavi seznanjena najmanj sedem dni pred začetkom javne razgrnitve.

V javnem naznanilu je občina taksativno navedla katastrske občine in parcelne številke, na katerih se spreminja namenska raba zemljišča, kakor to določa tretji odstavek 50. člena ZPNačrt. Za območje, kjer se nahajajo parcele obravnavane v spremembi Ss085, to je k.o. 1914-Znojile, je občina navedla naslednje parcelne številke: 88/1, 89/1, 581, 753/1, 1033, 1010, 1033, 1010 in 1013/1. Parc. št. 93, 94/1 in 24/1, vse k.o. 1914-Znojile, ki so predmet spremembe Ss 085, v javnem naznanilu niso navedene.

Tretji odstavek 50. člena ZPNačrt določa, da mora javno naznanilo vsebovati tudi navedbo vseh zemljiških parcel, katerih namenska raba se spreminja, razen pri pripravi prvega občinskega prostorskega načrta. V obravnavanem primeru gre za druge spremembe in dopolnitve OPN, zato je navedba vseh zemljiških parcel obvezna.

Ker gre pri predmetni zadevi za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, bi občina torej morala v javnem naznanilu navesti tudi parc. št. 93, 94/1 in 24/1, vse k.o. 1914Znojile, ki so predmet spremembe Ss 085 pa tega ni storila.

S tem je občina ravnala tako v nasprotju z načelom sodelovanja javnosti, kot ga določa ZPNačrt, kot tudi v nasprotju ustavnega načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave Republike Slovenje), saj javnost o spremembi Ss 085 ni bila obveščena skladno s predpisi.

Občina je v pojasnilih zapisala, da je bila pobuda za spremembo Ss085 v prvem mnenju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: MKGP) zavrnjena, ker ni bilo zagotovljenih ustreznih površin za vračilo v kmetijska zemljišča. Po prejetem prvem mnenju MKGP je pobudnik 8. 3. 2021 odstopil od svoje pobude za spremembo, nato pa je v postopku javne razgrnitve 10. 7. 2022 občini ponovno podal pobudo za spremembo namembnosti na istih zemljiščih, z namenom gradnje kmetijskega objekta.

Občina je na željo pobudnika njegovo pobudo ponovno vključila v postopek in po javni obravnavi in javni razgrnitvi zaprosila za druga mnenja k predlogu SD OPN 2.

Občina je pojasnilom priložila tudi izsek iz Stališč do pripomb javnosti z javne razgrnitve dopolnjenega osnutka sprememb in dopolnitev št. 2 občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik, ki je potekala v času od 13. 6. 2022 do 18. 7. 2022 (v nadaljnjem besedilu: stališča do pripomb), vendar ni navedla mesta in datuma objave stališč do pripomb (priložila je zgolj neoznačeno stran iz teh stališč, s številko pripombe 76).

Da bi MNVP lahko ustrezno sledilo navedbam občine, je vpogledalo na spletno stran občine, kje so objavljena stališča do pripomb .

MNVP je ob vpogledu na objavo na spletni strani občine, kjer so objavljena stališča do pripomb z javne obravnave in javne razgrnitve (št. dokumenta 3505-1/2018-5/1 z datumom 8. 3. 2023) ugotovil, da je bil dokument na spletno stran dodan 6. 3. 2023. Župan je torej stališča do pripomb podpisal dva dni kasneje – 8. 3. 2023, kot je datum objave stališč do pripomb na spletni strani – 6. 3. 2023.

Poleg tega je mogoče iz kronologije izdanih mnenj MKGP ugotoviti, da je občina v stališčih do pripomb, ki jih je objavila 6. 3. 2023, pri spremembi Ss 085 zapisala, da se pripomba upošteva. V obrazložitvi pa je navedeno, da je bilo v fazi osnutka do te pripombe podano negativno stališče MKGP. Ob sprejemu takega stališča pa občina (še) ni imela pozitivne opredelitve MKGP do spremembe 085. Iz mnenja MKGP št. 350-71/2006/99 z dne 6. 7. 2023 namreč izhaja, da se ministrstvo s spremembo Ss 085 ne strinja. Nadalje je šele v dopolnilnem drugem mnenju MKGP št. 350-71/2006/109 z dne 19. 12. 2023 navedeno, da je sprememba Ss 085 sprejemljiva.

Občina je v stališčih do pripomb z navedbo, da se pripomba oz. sprememba Ss 085 upošteva, in v nasprotju z mnenjem MKGP, s katerim je razpolagala v tistem trenutku in je bilo negativno, zavajala javnost in obenem tudi samega pobudnika. V pojasnilih pa je občina sama zapisala, da mnenja Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetovanje, št. 1090/II-10684 z dne 9. 11. 2022 ni poslala v vednost in presojo MKGP, saj da je bila zadeva že pozitivno rešena z zagotovilom vračila nepozidanih zemljišč. Vendar pa tega zagotovila – to je pozitivnega mnenja MKGP še ni imela.

Občina torej v stališčih do pripomb, sprejetih 8. 3. 2023, objavljenih pa 6. 3. 2023, ni mogla zavzeti pozitivnega stališča do spremembe Ss 085, saj je bilo mnenje MKGP, s katerim je občina v tem času razpolagala negativno. O  tem, da se MKGP s spremembo Ss 085 strinja, je slednje izdalo mnenje šele 19. 12. 2023.

Nadalje občina ni pojasnila, ali je skladno s šestim odstavkom 50. člena ZPNačrt stališča do pripomb objavila tudi na krajevno običajen način. Niti ni pojasnila ali je lastnike zemljišč, navedene v javnem naznanilu, pisno seznanila s stališči do pripomb in predlogov, ki so jih izrazili v okviru javne razgrnitve.

Ob tem MNP dodaja tudi, da je ob vpogledu ob stališča do pripomb ugotovilo, da so ta vsebinsko izredno skopa, pomanjkljiva, mestoma popolnoma nerazumljiva. Stališča do pripomb bi v svojem bistvu morala biti zapisana tako, da je vsakomur razumljivo za kakšno pripombo gre in kakšna je vsebinska opredelitev do pripombe oziroma utemeljitev zakaj pripomba je ali ni upoštevana. Iz nekaterih stališč do pripomb namreč ni mogoče razbrati niti na katera zemljišča se nanašajo, ni mogoče vsebinsko razbrati, za kakšen poseg je bila pripomba dana, opredelitve do posameznih pripomb so zapisane popolnoma enako, kljub temu, da gre (verjetno) za različna območja in različna zemljišča.

Več pripomb nima naštetih parcelnih številk, kot povzetek pripombe je navedeno zgolj, npr: dva predloga popravkov, pripombe na spremembo OPN za celotno območje, poziv k razgrnitvi OPPN št. 2, podvojene parcele; obrazložitve so skope in pri več pripombah pravzaprav ne povedo, kaj je razlog za upoštevanje ali neupoštevanje pripombe.

Na podoben način, kot je navedeno v točki III.3. je občina po javni razgrnitvi v pripravo SD OPN 2 vključila številne druge parcele, brez da bi o tem bila javnost seznanjena na način, kot je določeno v tretjem odstavku 50. člena ZPNačrt.

V pojasnilih občine nikjer ni zaslediti, da je MNVP občino vseskozi opozarjalo na neustreznost vključitve posameznih sprememb v različnih fazah postopka, še posebej v fazi predloga (glej dopis št. 35032-38/2019-2550-58 z dne 27. 6. 2024). MNVP je občino opozarjalo, da pripomb in sprememb, ki so bile v gradiva vključene naknadno, torej po javni razgrnitvi (in niso bile navedene v javnem naznanilu), ni mogoče obravnavati kot pripomb in predlogov sodelujoče javnosti. MNVP je občino opozorilo, da gre v tem primeru za razvojne pobude in da je v takem primeru treba izvesti ponovni postopek sprememb in dopolnitev OPN. Občina bi torej po javni razgrnitvi, ko je prejela dodatne pobude in predloge za spremembe, morala te ponovno proučiti in jih v primeru, da bi presodila, da so smiselne in utemeljene vključila v ponoven postopek.

Občina opozoril MNVP ni upoštevala, številne pobude, prejete po javni razgrnitvi pa vključila v SD OPN 2. Hkrati je s tem ravnala v nasprotju s sklepom o javni razgrnitvi in tudi z lastnim Javnim pozivom k oddaji pobud za SD OPN 2 (št. dokumenta 3505-1/2018-5/1 z dne 18. 1. 2018), v katerem je občina navedla, da pobud, ki bodo prispele po 26. februarju 2018 v postopku SD OPN 2, ne bo upoštevala.«

Vse pa kaže, da poskušajo odgovorni Občine Kamnik poskušajo težo svojih nezakonitih ravnanj, katerih pravi nameni in motivi zaenkrat še niso znani, zmanjšati s precej za lase privlečenimi izgovori, saj v zvezi s sporno spremembo namembnosti zemljišča na Selih in izključitvijo javnosti pravijo, da: »Sprememba Ss-085 ni bila opredeljena v javnem naznanilu in ni bila vključena v javno razgrnitev zgolj zaradi postopkovno administrativne napake in neusklajenosti med občinsko upravo in pripravljavcem strokovnih gradiv.«

Soodgovornost (zavedenih?) svetnic in svetnikov

Pričakovati gre, da bo vodstvo Občine Kamnik naknadne spremembe OPN-ja, oziroma spremembe namembnosti na več kot 140-ih parcelah, prav tako poskušalo opravičiti z »administrativno napako«. Ampak občani in občanke kamniške občine temu najbrž ne bodo (več) nasedli.

Zagotovo tudi zaradi tega, ker z opozorili Ministrstva za naravne vire in prostor ter z pozivi omenjenega ministrstva vse do sedaj niso bili seznanjeni niti občinski svetniki, četudi so jih, vsaj nekateri izmed njih, zahtevali tudi z zastavljenimi svetniškimi vprašanji, na kater pa niso dobili odgovorov oz. so bili odgovori pavšalni in pomanjkljivi.

Zato izgovorom občinske uprave najverjetneje ne bodo več verjeli in nasedli niti občinski svetniki in svetnice, saj so bili več kot očitno zavedeni do te mere, da so, kljub nekaterim pomislekom (glej spodnji video), sprejeli nezakonit prostorski akt oz. občinski prostorski načrt, ki ni bil speljan v skladu z zahtevanimi postopki in zakonodajo, s čemer so, vsaj tisti, ki so glasovali za sprejetje spornega prostorskega akta, na nek način prevzeli osebno soodgovornost za nastalo situacijo in nezakonitosti.

 

Za lažjo predstavo o dejanskih razsežnostih nepravilnosti, ki so se dogajale z omenjenimi prostorskimi spremembami, si lahko prenesete in preberete Poziv Občini Kamnik za odpravo nepravilnosti – I. faza nadzora zakonitosti in preliminarna faza nadzora zakonitosti ter odgovor Občine Kamnik, ki so nam ga, na podlagi našega zahtevka o dostopu do informacij javnega značaja, zelo hitro posredovali z Ministrstva za naravne vire in prostor.

Priloge:

• Poziv Občini Kamnik za odpravo nepravilnosti – I. faza nadzora zakonitosti in preliminarna faza nadzora zakonitosti (.pdf)
• Odgovor Občine Kamnik (.pdf)