Naslovnica / KULTURA / Kamniške pravljične poti – pravljično odkrivanje mesta

Kamniške pravljične poti – pravljično odkrivanje mesta

V Kamniku je bila v soboto, 25. 10., cela vrsta dogodkov, ki so v mestno jedro prinesli živahen življenjski utrip. Eden od posebnih dogodkov je bila Kamniška pravljična pot, ki je tokrat potekala po starem mestnem jedru. Kamniško pravljično pot pripravljamo Matična knjižnica Kamnik in uveljavljena slovenska pripovedovalka in avtorica znanih družinskih izletniških vodnikov Irena Cerar. Knjižnica daje velik poudarek povezovanju z lokalno skupnostjo, zato spodbuja tudi zanimanje za lokalne folklorne pripovedi.

Namen projekta

Namen Kamniških pravljičnih poti je spoznavanje lokalnih folklornih pravljic, naravne in kulturne dediščine, krajev, narave, ekokmetij ali drugih lokalnih posebnostih preko vodenih družinskih izletov in pripovedovanja pravljic. Naša ciljna skupina so družine z majhnimi otroki. Prijeten sprehod združimo s spoznavanjem lokalnega okolja, doživljanjem narave, igro, ustvarjanjem in poslušanjem pravljic, ki so povezane z izletniško točko. Družine spoznavajo posebne stavbe, cerkve, muzej, galerije, zasebne zbirke, stavbno dediščino, poti, planine, alpske doline, izvire rek, ekokmetije, poklice, zgodovino krajev, lepo naravo. Srečamo se z ljudmi, ki se ukvarjajo s krajevno zgodovino ali posebnimi dejavnostmi, društvi, organizacijami, posamezniki. Med sprehodi je vedno čas za doživljajske igre, ki povezujejo otroke z naravo. Družinam z majhnimi otroki omogočamo kakovostno preživljanje prostega časa, jih seznanjamo s folklornim izročilom in vzpodbujamo družinsko branje. Družine spodbujamo k skupnim dejavnostim, zlasti branju in k pripovedovanju pravljic, saj bralce vzgajajo le bralci. S tem razvijamo socialni kapital krajev, družin in otrok. Hkrati se knjižnica povezuje z lokalnim okoljem, pridobiva zagovornike in nove člane.

Drobne skrivnosti velikih hiš : Seydlova hiša in šutensko dvorišče

pravljicne_poti_4

Kamniške pravljične poti. – Foto: Luka Dakskobler

Naš potep smo začeli v Seydlovi hiši, v kavarni Rotovž. Od znotraj smo spoznavali eno najstarejših in najlepših kamniških meščanskih hiš, ki jo je leta 1465 zgradil zgradil kamniški trgovec s kožami Jurlin Seydl, in njeno arkadno dvorišče. Zunajost krasijo podokenski gotski reliefi z nenavadnimi motivi, med njimi prepoznamo svetega Jurija, ki se bojuje z zmajem. Leta 1989 so v hiši našli ostanke freske z motivom Veronikinega prta, ki jo hranijo v muzeju. Stavba je zgledno urejena in obnovljena, v pritličju je zdaj priljubljena kamniška Kavarna Rotovž. Pod starimi kamnitimi oboki smo prisluhnili pravljici o Juriju in zmaju.

Zaradi velikega števila prijav in udeležencev smo se tokrat odrekli obisku Lectarjeve – Steletove hiše, kjer bi videli in kaj izvedeli o skrivnostni rokovnjaški luknji in o družinski svečarski delavnici. To bomo prestavili na drug datum, saj hiša ni dovolj velika za veliko skupino otrok in staršev, prav tako pa bomo lahko poslušali povedke o rokovnjačih, ki so bili v kamniški okolici zelo dejavni in so zato vzbujali strah in burili domišljijo.

Pot nas je potem vodila po mestu do Sterletovega dvorišča, kjer kupaj obnovili pravljico o Veroniki, ki je najbolj značilen kamniški simbol. Srečali smo se tudi z umetnostjo Dušana Sterleta – z njegovo kiparsko upodobitvijo Veronike in slikami s slovenskimi umetniki. Obisk zelenega dvorišča, ki jih za šutenskimi fasadami skrivajo meščanske hiše, je bil lepo doživetje.

Pot nas je vodila tudi na Mali grad, od koder smo opazovali bližnjo in daljno okolico, ki smo jo povezali z znanimi pravljicami in povedkami: o Slevški roži pod Kamniškim vrhom, to je podor, ki ga je zakrivil lintvern (zmaj), o ukletniku, ki je toliko časa valil kamenje, da so nastale kamniške planine, o cerkvi svetega Jurija pri jezeru, v katerem je menda svoje čase tudi živel zmaj … Na koncu smo se tudi igrali, saj je temelj otroškega doživljanja sveta in tudi pravljic predvsem igrivost. Končali smo spet v Kavarni Rotovž, kjer se je pravljična pot zaključila z delavnico izdelovanja zmajev.

Do sedaj so Kamniške pravljične poti ubirali po gozdovih, podeželju, pod Kamniškim vrhom, jo mahnili od Podgorja do Zapric ali v Samotni mlin, tokrat pa smo se odločili za spoznavanje meščanske dediščine in mestnega središča, saj je prav tako del našega okolja in še kako vredno zanimanja. Zdi se nam, da so bili starši in otroci zadovoljni s tokratno izbirno in da smo skupaj z njimi in Ireno Cerar doživeli lepo dopoldne, namenjeno druženju, spoznavanju pravljic in domačega okolja na drugačen način.

Zahvaljujemo se kamniškemu slikarju Dušanu Sterletu, ki nam je odprl vrata na svoje dvorišče, in Darku Maležu, ki je odstopil in celo pripravil prostor za pripovedovanje pravljic in delavnico.

Kamniške pravljične poti bomo zbrali v knjižni obliki družinskega izletniškega vodnika in izdali pri založbi Sidarta, ki je najbolj kakovostna založba za vodnike. S tem bomo spodbudili izletništvo za družine v Kamnik in okolice in zanimanje za našo dediščino, kar je moč dobro povezati s turizmom. Če boste kje srečali kakšnega rokovnjača, zmaja ali celo coprnico, se ne čudite, časi so pač takšni, kot so vedno bili, torej je okrog nas še vedno veliko pravih in mitoloških skrivnosti.

Breda Podbrežnik Vukmir, direktorica Matične knjižnice Kamnik
Fotografije:
Luka Dakskobler

X