Naslovnica / KULTURA / Kamniški vizualni ustvarjalci hočejo spodobno razstavišče

Kamniški vizualni ustvarjalci hočejo spodobno razstavišče

V Kino klubu Doma kulture Kamnik je v ponedeljek, 28. novembra 2016, v organizaciji Svetniške liste Dušana Papeža, potekala nadvse zanimiva razprava na temo možnosti razstavljanja vizualnih umetnikov v naši občini.

V Listi Dušana Papeža so se za organizacijo dogodka odločili zaradi vse številčnejših in glasnejših opozoril kamniških ustvarjalcev, ki vedno težje najdejo prostor v katerem bi lahko na ogled razstavili svoja dela. Nekaj nenamenskih prostorov, ki priložnostno služijo v te namene, v občini sicer je, ampak pravega razstavnega prostora v Kamniku, odkar je nekdanja dvorana nad Kavarno Veronika prešla v last društva Solidarnost, mesto vendarle ne premore več. Sredi mesta sicer stoji tudi Galerija Miha Maleš, nad prostori katere se je pred nedavnim odprl še en razstavni prostor oz. Galerijo Pogled, vendar konceptualna in strokovna zasnova te male galerije ne dopušča oz. omogoča, da bi v prostorih predstavljali tudi številni kamniški ljubiteljski in občasni ustvarjalci.

kamniska-galerija-pogovor-l4

Nujnost razstavnega prostora

Po uvodnem pozdravu Dušana Papeža je Barbara Božič, ki je večer povezovala, k temu, da poda nekaj uvodnih misli, pozvala arhitekta in likovnega ustvarjalca Tomaža Schlegla, ki tudi sam že dlje časa opozarja na številne kamniške pomanjkljivosti.

kamniska-galerija-pogovor-l6

Tomaž  Schlegl je opozoril na degradacijo umetnikov in umetnosti, če so ti prisiljeni sprejeti vsak prostor za razstavljanje, ki je na razpolago, v smislu, samo da nekaj je ter opozoril, da se razstave odvijajo na nekakšnih zasilnih prizoriščih, kot je denimo stopnišče občine, ki je sicer obiskan, vendar povsem neustrezen in neprimeren prostor, saj ne gre za prostore, ki bi omogočali ustrezen ogled razstavljenih del, če že odmislimo, da so nedostopni za večino obiskovalcev in da otvoritve potekajo ob urah, ki se jih večina ljudi, ki so v službah in šolah ne more udeležiti.

Hkrati je Tomaž Schlegl je opozoril tudi na pripravljen projekt, ki bi za relativno malo denarja lahko v Domu Kulture enega od prostorov spremenili v ustrezni občasni razstavni prostor, vendar je bil zavrnjen, sogovorniki pa so se ob tem spomnili, da je občasnen razstavni prostor nekdaj že deloval v mali dvorani 1. nadstropja Doma kulture Kamnik, ki pa je zdaj, na ogorčenje drugih uporabnikov, domala povsem podrejena baletni dejavnosti.

Aleš Senožetnik, predsednik Foto kluba Kamnik je poudaril, da jim za razstave fotografij služi preddverje Doma kulture, kar je seveda še vedno bolje kot nič, vendar tudi v tem primeru ne gre za prostore, ki bi nudili dobre pogoje za razstavljanje in za uživanje v ogledih fotografij. Ob tem je omenil tudi dobro sodelovanje njihovega kluba s prestižno slovensko in mednarodno foto galerijo Photona iz Ljubljane, ki bi v Kamnik lahko pripeljalo tudi številne tuje odlične fotografe, kar pa je, spričo tega, da ni ustreznih razstavnih prostorov, domala nemogoče.

kamniska-galerija-pogovor-l5

Na enako težavo so opozorili tudi drugi sogovorniki. Kamniški slikar Dušan Sterle je  povedal, da bi v Kamnik lahko pripeljali znane slovenske slikarje, vendar je vedno znova problem prostor, kjer bi lahko razstavljali.

V mestu sicer deluje Galerija Miha Maleš, vendar je kustosinja Saša Bučan opozorila na omejitve, tako prostorske, kot kadrovske in finančne. Prvotni in osnovni namen galerije je predstavljanje Mihe Maleša, vendar niti to še ni v celoti realizirano. Sedaj prostor odpirajo tudi drugim avtorjem, vendar jih tare pomanjkanje prostora. Denimo tudi za postavitev kiparske razstave. V galeriji imajo namreč nekaj kipov Savinška, ki jih ne morejo reprezentativno razstaviti.

Za nov razstavni prostor (nekdanja pisarna) v mansardi galerije – Galerija Pogled, ki je bila odprta ob podpori občine, zaenkrat še ni popolnoma jasno kako naj bi delovala, predvsem, ker so potrebna finančna sredstva za delovanje prostora in mora razstave postavljati kustos, medtem, ko je v Maleševi galerija kustosinja zaposlena za 4 ure in se preprosto ne izide.

kamniska-galerija-pogovor-l7

Neutrudni pridni možic Goran Završnik, ki se spričo politično sprejete odločitve, da bo Občina Kamnik prevzela upravljanje Doma kulture v svoje roke, po dobrih 15 letih oživljanja in oživitve osrednje kulturne ustanov v občini, od nje poslavlja, je predstavil nove možnosti, ki jih lahko nudi Katzenberg, upravna stavba nekdanjega KIK-a, saj je pred kratkim prišlo do dogovora med lastnikom in nekaterimi posamezniki, ki bi pričeli graščino spreminjati v predstavitveni prostor, zametke tega so pred časom že pokazali, kjer pa občina ne bo direktno sodelovala. V Katzenbergu bi bile tako lahko na ogled postavljene večje instalacije in Forma viva, po predvidevanjih, pa naj bi z aktivnostmi v nekakšnem prvem slovenskem kulturno-umetniškem inkubatorju (start up-u), lahko, po njegovih besedah. začeli že v januarju prihodnjega leta.

kamniska-galerija-pogovor-l9

Pogovornega večera se je udeležil tudi Rudi Capuder, direktor podjetja RC Projekt d.o.o., ki je v imenu lastnikov nekdanjih prostorov Alprema, predstavil dejavnosti posameznikov in nevladnega sektorja ter izrazil pripravljenost, da se, v zameno za minimalno najemnino, kreativnim dejavnostim preda tudi prostore na Žebljarski ulici, v nekdanji tovarni gumbov Svit, kar je zagotovo zanimiva ideja, saj se prostori dejansko nahajajo domala v samem mestnem oz. starem jedru.

kamniska-galerija-pogovor-l10

Sinan Mihelčič, vodja skupine Štajn Arhitekti, je predstavil pogled arhitekta na položaj vizualne umetnosti v Kamniku. Kamnik želi biti mesto kulture, ne premore pa niti enega samega prostora namenjenega kulturi za katerega bi lahko rekli, da je urejen v skladu s sodobnimi normami in potrebami. Pomanjkanje mestne galerije postaja vedno bolj pereče, omejuje razstavne možnosti fotografom, arhitektom, slikarjem in drugim in če ne morejo razstavljati zaostaja tudi ustvarjanje in porajanje novih idej. To pa prostor v celoti siromaši. Prebivalci nimajo možnosti ogleda, izobraževanja in vzgoje na področju vizualnih umetnosti. Če želimo postati kulturna turistična destinacija se ne moremo zadovoljiti z nekimi zasilnimi prostori. Opozoril je tudi na odgovornost vseh, tudi ustvarjalcev, ki morajo zahtevati spremembe. Odnos do položaja kulture in omogočanje za ustvarjanje in prezentacijo je tudi pokazatelj kulture okolja samega.

kamniska-galerija-pogovor-l13

Tone Ftičar je spomnil, da je JSKD v galeriji Veronika organiziral do 10 razstav na leto. Izguba te galerija je velik udarec možnostim predstavljanja. Opozoril je, da je nujen jasne premislek o vseh možnih prostorih  za vizualne umetnike, ki se trenutno nakazujejo v občini, v teh okvirih je treba najti rešitve in realne možnosti. Kje najti najhitreje rešitev za izgubljeno galerijo Veronika in rešiti trenutno zagato, saj so možnosti razstavljanja na občini neustrezne.

Je pa Tone Ftičar opozoril tudi na neorganiziranem in nepovezanem delovanju kamniške kulturne srenje. Po razpadu nekdanje Zveze kulturnih organizacij, kulturna društva in posamezniki pa odtlej delujejo nepovezano in vsak zase.

Slabo stanje objektov kulturnih ustanov v občini

Pogovora se je udeležila tudi predstavnica Občine Kamnik Tina Trček, ki je priznala, da je da je večina  kulturnih ustanov v občini v razmeroma slabem stanju, vendar pa občina proučuje različne možnosti, ki bi lahko pripeljale do novega kamniškega razstavišča. Ena izmed tej je tudi obnova gospodarskega poslopja ob gradu Zaprice, vendar se je, po njenih besedah izkazalo, da je to zelo draga investicija in je zato trenutno ni mogoče izvesti. Obstajajo tudi načrti za obnovo stražnega stolpa na Malem gradu in ureditev galerije v njem, vendar zaenkrat ni še nič jasno konkretnega, obenem pa je izpostavila še težavo glede vračila premoženja Meščanski korporaciji, ki nekako onemogoča kakršno koli obnovo. Na vprašanje glede samostana v Mekinjah, ki ga je dobila občina v dar, pa je povedala, zanj dobivajo že polno predlogov za vsebine, vendar morajo najprej preveriti stališče kulturne dediščine. Rokov do kdaj bi bilo jasna vsebina samostanskih prostorov ni navedla.

kamniska-galerija-pogovor-l48

V razpravi so se oglasili tudi drugi govorniki, ki so domala ponovili stališča in mnenja svojih predhodnikov ter podobno opozorili na omejene možnosti za razstavljanje, Nataša Makovec iz galerije Šola idej, pa je opozorila, da se pri vsem skupaj ponovno pozablja na Šutno, kjer se lokali še vedno zapirajo in praznijo.

Kultura in turizem

Glede na to, da bo pod upravljanje Občine Kamnik prišla tudi osrednja kulturna ustanova – Dom kulture, pa je bilo med razpravo slišati tudi kritike na račun Občine Kamnik in Zavoda za turizem in šport ter, po novem, tudi kulturo, češ da se premalo zaveda pomena in povezovanja turizma in kulture in da turisti iščejo kulturne vsebine in zahtevajo vedno bolj urejena mesta, zaradi česar hodijo v tujino, kjer jih pričakajo z urejenimi mesti in vasmi z raznoliko kulturno ponudbo.

Prevladalo je mnenje, da bi se morala Občina zavedati, da je staro mestno jedro nemogoče polniti na principu entuzijazma nekaterih zagnanih posameznikov, saj gre pri tem povečini za enkratne projekte, ki, ob premajhni, predvsem finančni podpori lokalne skupnosti, slej ko prej izzvenijo. Podobno velja tudi za ustvarjanje in organiziranje razstav, ki so več ali manj na plečih posameznikov, subvencionirana pomoč, pa je, ne le minimalna, ampak prihaja tudi z zamudo, po realizaciji posameznih projektov.

kamniska-galerija-pogovor-l6

Vsi sodelujoči so se strinjali , da si Kamnik, še posebej glede na svojo likovno zgodovino zasluži ustrezno mestno galerijo oz. bolje rečeno, razstavišče, kjer bi lahko brez zadrege gostila domače in tuje umetnike. Trenutno se pojavlja nekaj idej, kot so možnosti v Katzenbergu, zasebni prostori, ki so na območju Alprema in Žebljarske ulice, množica praznih pritličij na Šutni, ureditev prostorov za galerijo v Domu kulture, prazen uršulinski samostan, ki bi vizualnim umetnikov lahko nudil možnosti, dodaten, čeprav zelo majhen prostor v Maleševi galeriji, ki pa ga bo treba pokriti z ustreznimi vsebinami, ki bodo v okviru koncepta Maleševe galerije.

Občina mora…

Za nekakšen povzetek pogovornega večera bi lahko dejali, da so kamniški vizualni ustvarjalci oz. sodelujoči na ponedeljkovi razpravi enotnega mnenja, da bi se Občina Kamniki morala odločiti ali je kultura segment, ki je zanjo pomemben in jo definira kot turistično točko, ker če je temu tako, bi morala ustreznim prostorom za razstavljanje in ustvarjanje posvetiti več pozornosti. Pri čemer mora občina nekatere zadeve, pod nujno, urediti že kratkoročno. Najmanj to, da preveri možnosti galerijske dejavnosti v Galeriji Veronika, pripusti k soodločanju vsebin uršulinskega samostana tudi kulturnike in  vizualne umetnike, da je razpise s področja kulture razpše hitro, takoj po sprejemu proračuna in pogodbe s kulturniki podpiše že spomladi, poleg tega pa preveriti treba tudi možnosti usmeritve predvidenih sredstev, da bo imel največji možni učinek, urediti transparentnost financiranja in že v tem proračunu preveriti kje so največje težave, ki jih je treba reševati urgentno.

Nepovezanost in neangažiranost

Kljub zanimivi in plodni razpravi,  je v zraku nekako obvisela kopica vprašanj. Sogovorniki so se sicer strinjali, da Kamnik nujno potrebuje nek nov (ali star) namenski razstavni prostor, ki ne bo v sramoto mestu in občini, vsaj zaenkrat pa nihče izmed njih, razen z izjemo Gorana Završnika, ki se z ekipo pripravlja na nov, podoben oz. v  nekem pogledu vsaj soroden projekt znotraj smodnišnice, ni izrazil konkretne pripravljenosti za sodelovanje pri vodenju in organizaciji oz. skrbi za razstavno dejavnost v občini, čeprav se ponujajo tudi povsem enostavne rešitve.

Denimo množična včlanitev v društvo Solidarnost, kjer bi jim vizualno-razstavna sekcija zagotovo ne škodila, hkrati pa bi omenjeno društvo na nek način razbremenila tudi odgovornosti za (ne)dogajanje v dvorani, zaradi katere je nanje jeznega pol mesta. Poraja se namreč občutek, da Solidarci nekako ne vedo prav dobro kaj in kako bi z dvorano nad kavarno, ki je bila nekdaj osrednji razstaviščni in prireditveni prostor v mestu pravzaprav počeli, medtem ko od nikogar od sogovornikov, ki o zdajšnjih lastnikov razstavišča Veronika nimajo ravno najbolj v čislih, slišati konkretne pobude oz. pripravljenosti, da bi se s Solidarci poskušali pogovoriti o načinu in pogojih uporabe omenjenega razstavišča, kar bi bila najbrž najenostavnejša, najhitrejša in najcenejša rešitev.

Razstavljali bi, ampak…

Nehote se nekako poraja občutek, da bi kamniški vizualni ustvarjalci, ki, resnici na ljubo, nemalokrat ne izkoristijo niti vseh danih možnosti (pred kakima dvema desetletjema so bile redne ljubiteljske razstave likovnih del v domala vsaki kamniški gostilni), po liniji najmanjšega odpora, sicer radi in z veseljem razstavljali, po drugi strani pa pričakujejo, da bo, to gre najbrž pripisati predvsem njihovemu vrtičkarstvu in nepovezanosti, (za zgled bi si lahko vzeli kamniške športnike), za vse skupaj poskrbel nekdo drug. V tem primeru Občina Kamnik, medtem ko volje za to, da bi tudi sami prevzeli vsaj del angažiranosti in odgovornosti, vsaj zaenkrat (še) ne kažejo. Se pa nadejamo, da se bo to v prihodnje, seveda ob neizogibni podpori Občine Kamnik spremenilo, prepričani pa smo, da do tega ne bo prišlo vse dotlej, dokler se medsebojno (ponovno) ne povežejo.  Je pa ob tem zanimivo, da se pripadniki generacije mlajših kamniških vizualnih ustvarjalcev, med katerimi je nekaj izjemno perspektivnih, s tem povečini ne obremenjujejo, ampak se, za razliko od svojih starejših kamniških kolegov znajdejo po svoje in razstavljajo tam in na način, kjer imajo za to možnost, ki pa si jo največkrat ustvarijo kar sami. Najlažje s kvaliteto in izvirnostjo svojih del, zaradi česar so dobrodošli gostje najuglednejših galerij in likovnih prireditev izven meja občine, kjer si njihova dela ogleda precejšnje število obiskovalcev, za razliko od razstav v naši občini, kjer večino obiskovalcev predstavljajo sorodniki in prijatelji, ki pridejo na pogostitev ob odprtju odprtja.

Tudi zaradi tega lahko rečemo, da je organizacija pogovornega večera, ki ga je pripravila Lista Dušana Papeža, nedvomno hvale vreden dogodek, kajti tovrstne javne razprave in izmenjave mnenj ter povezovanja, ne le na kulturnem, ampak tudi na številnih drugih področjih, se v Kamniku še kako manjka in nadejamo se, da je bil ta pogovor zgolj eden izmed številnih podobnih, ki nas še čakajo v prihodnje.

kamniska-galerija-pogovor-l46

Predlog Občini Kamnik

V Listi Dušana Papeža, ki je dogodek oz. pogovorni večer organizirala, zagotavljajo, da bodo nekatere od kratkoročnih možnih rešitev predstavili v okviru nastajajočega proračuna, prav tako bo že na prihajajoči seji občinskega sveta predlagala pripravo strategije za kulturo za program v jeseni 2017, hkrati pa obljubljano tudi, da bodo svoja prizadevanja vložili v to, da bi Galerija Veronika začela ponovno delovati kot nekdaj ter bdela nad delovanjem komisije za Uršulinski samostan in ob tem zahtevala, da so vanjo vključeni tudi vizualni umetniki, saj menijo, da so lahko prostori v uršulinskem samostanu lahko dobra začasna možnost za razstavljanje, še posebej, ker gre objekt v občinski lasti, v katerem je mogoče zagotavljati tudi odprtost prostorov.