Ko zasvetijo lučke

V sredo, 26. 11. 2025, se je v telovadnici Osnovne šole Šmartno v Tuhinju odvijala predpraznična prireditev, učenci pa so ob pomoči učiteljev pripravili tudi izdelke za bazar.  Vsa šola se je svetila v soju toplih prazničnih lučk, ki so se odlično ujemale z naslovom prireditve Ko zasvetijo lučke. Poleg luči je bila šola okrašena z ročno izdelanimi okraski, ki so jih učenci pripravljali na tehniškem dnevu.

Dogajanje se je začelo s prireditvijo v telovadnici, kjer sta učenki Pika in Ana lepo nagovorili vse prisotne ter pričeli z večerom polnim topline, nasmejanih otroških obrazov in ritmov glasbenih, plesnih ter dramskih točk. Otroški pevski zbor pod vodstvom Petra Pogačarja je poskrbel za čudovite melodije in ubrane glasove ob štirih pesmih, ki so popestrile prireditev.

Zvok otroških glasov je ob soju božičnih luči res pričaral praznično vzdušje in pripravil vse prisotne na točke, ki so še sledile. Seveda ne bi bilo prave božične prireditve brez katere od znanih božičnih pesmi. To nalogo sta opravila David in Ažbe, ki sta z ubranim igranjem na trobento zagotovo v kom zbudila željo, da bi zapel zraven. Na šoli se skriva mnogo talentov, ki so v sredo imeli priložnost, da zasijejo in zagotovo so prisotni opazili talent dramske skupine od 3. do 5. razreda, ki je odigrala dramsko igro Vilibald in božično drevo.

Vsi nastopajoči učenci so se odlično odrezali ter z igro predstavili tudi nekaj vodil, ki si jih je vredno zapomniti. Po igrivem nastopu dramske skupine so na oder prišli najmlajši učenci. Prvošolci so nedvomno odlično odplesali njihovo točko in poželi ogromen aplavz. Ker smo letos že dočakali prvi sneg in morda celo že naredili kakšnega snežaka doma, so pod vodstvom njihove učiteljice zaplesali Mi delamo snežaka. Kot že omenjeno, je na šoli veliko talentov, kar dokazuje tudi Erik, ki je edini na šoli, ki se je odločil za igranje roga. Zaigral nam je venček božičnih in iz svojega roga privabil čudovito barvo zvoka. Ta prireditev je bila res glasbeno navdihnjena in kaj je boljšega od otroškega glasu med prepevanjem božičnih pesmi.

 

Učenka Špela nam je zapela slovensko pesem z naslovom Dve snežinki. Vsak si je zraven mrmral melodijo in užival ob zvokih glasbe. Učenke, ki v šoli obiskujejo ritmično gimnastiko, so znova dokazale, da ni ničesar bolj elegantnega kakor usklajeno gibanje ob ritmu melodije. Predstavile so se gimnastičarke od 1. pa vse do 7. razreda. Vsi so bili navdušeni nad usklajenostjo gibov in neverjetnimi meti obročev in trakov.

Prazničnih skladb nikoli ni dovolj, zato nam je Aljaž na saksofon zaigral vsem znano Last Christmas.

Poleg učenk, ki obiskujejo gimnastiko, so se s plesno točko predstavila tudi dekleta, ki obiskujejo plesne vaje. Ob zvokih glasbe so se sinhronizirano premikale in navdušile vse prisotne.

Proti koncu prireditve so se luči v telovadnici popolnoma ugasnile in videle so se le božične lučke, ki so čarobno svetile v temno noč. Učenci, ki obiskujejo nemščino, so res pričarali prav posebno vzdušje z pesmijo Meine Lanterne, ob kateri so v rokah držali svoje majhne lanterne, ki so osvetljevale prostor. Po čudovitem pevskem nastopu je imela govor še gospa ravnateljica. Vse je lepo pozdravila in se zahvalila vsem učencem, ki so pomagali, da je ta prireditev uspela in zasijala v polni luči. Vsem je zaželela dobro ter jih spodbudila k prostovoljnim prispevkom na božičnem bazarju, ki bodo namenjeni učencem iz socialno ogroženih družin.

Za tisti popoln konec prireditve je bila spet edina luč, ki je osvetljevala telovadnico samo tista od božičnih lučk. Devetošolci Sara, Nace, Katarina, Manca, Zala in Gaja so v tem šolskem letu ustvarili šolski band, ki je zaključil prireditev. V soju prazničnih luči so izvedli pesmi Tople oči in Za božič, kot otrok. V telovadnici je bila popolna tema in vse, kar so prisotni lahko videli, so bile lučke, ki so bile ovite okoli kavča, na katerem so bili nastopajoči. V soju luči so se prepustili zvoku glasbe in morda celo za kakšen trenutek pozabili na vse skrbi. S koncem prireditve se ni vse končalo, ampak pravzaprav šele začelo.  Vsi skupaj so bili vabljeni v avlo šole, kjer so stale stojnice polne božičnih izdelkov.

 

Na stojnicah je bilo mogoče dobiti vazeline, voščilnice, venčke, piškote ter ogromno drugih stvari. Vsi so se lahko okrepčali s čajem in preživeli preostanek večera s prijatelji. To je bila res lepa priložnost za druženje in šola je kar žarela od veselja, ljubezni in topline. Velika zahvala za ta dogodek gre vsem učiteljem ter ostalim delavcem šole, ki so veliko svojega truda in časa vložili v pripravo bazarja in prireditve. Seveda pa gre zahvala tudi vsem učencem, ki so pomagali večer narediti lepši. V tem večeru smo spoznali, da niso ob praznikih pomembna samo darila, ampak predvsem odnos, ki ga imamo do drugih in sebe.

Gaja Šuštar