Naslovnica / Dogodek / MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU 2015

MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU 2015

Medobčinski muzej Kamnik – Grad Zaprice

sobota, 20. junij 2015,   18.00-24.00

Prost vstop na vse prireditve.

mpn

 

MUZEJSKA POLETNA NOČ V KAMNIKU 2015

 

18.30

Odprtje s koncertom Otroškega pevskega zbora VRABČKI

pod vodstvom zborovodkinje Marine Aparnik.

19.00

STOLI – otroška delavnica

 19.00

GREMO NA MORJE – javno vodstvo po razstavi

KAM SO ŠLE VSE FABRIKE s poudarkom na letovanju

Po razstavi vas bo popeljal avtor razstave Marko Kumer, o počitnikovanju e b pogovarjal z go. Boženo Možina, nekdanjo uslužbenko Kemijske industrije Kamnik

 

20.00

odprtje razstave INDUSTRIJA – NOSTALGIJA

Kamniška industrija v likovnih upodobitvah

Po razstavi vas bosta popeljala avtorja Saša Bučan in Marko Kumer.

21.00

Koncert PRIJATELJI DIXIELANDA

Anja Zajc – trobenta,

Eva Mavsar – bas kitara,

Nina Merkoci – alt in sopran saksofon,

Andraž Gnidovec – pozavna,

Gašper Bernot – bobni,

Matevž Zlatnar – kitara, banjo

in Matic Gregorka – klarinet, alt saksofon in vodja ansambla.

 

22.00

Gledališka predstava Karel Čapek: R. U. R.

gledališka skupina GSŠRM RUDOLFI Kamnik

 

 

nekaj o koncertu:

 

Skupino »Prijatelji Dixielanda« sestavljajo mladi   godbeniki, ki želijo poustvarjati svoje glasbene zamisli. Zvrst glasbe, ki so si jo izbrali, je za naše kraje, kjer velika večina starih in mladih glasbenikov preigrava preproste vzorce narodno zabavnih viž, malo neobičajna. Prijatelji Dixielanda igrajo jazz glasbo, ki jo v tujini imenujejo tradicionalni jazz, nekateri pa dixieland. To je glasba, katere izvor najdemo v začetku prejšnjega stoletja v mestu New Orleans, pozneje pa se je razširila še na sever ZDA in v Evropo. Temeljila je na koračnicah ob paradah in pogrebih, vsebovala je spiritualne himne, ki so jih prepevali v cerkvah, povzemala vzorce potujočih ljudskih glasbenikov ter združevala elemente afriških in evropskih izročil.

 

 

V skupini igrajo:

Anja Zajc – trobenta,

Eva Mavsar – bas kitara,

Nina Merkoci – alt in sopran saksofon,

Andraž Gnidovec – pozavna,

Gašper Bernot – bobni,

Matevž Zlatnar – kitara, bjo

in Matic Gregorka – klarinet, alt saksofon in vodja ansambla.

 

Program obsega klasične neworleanske koračnice, priredbe ameriških ljudskih pesmi, instrumentalne izvedbe bluesa, gospel glasbo, šansone in prednice današnjih popevk.

 

 

nekaj o razstavi:

 

Razstava Industrija – Nostalgija je nastala ob sočasni razstavi Kam so šle vse fabrike? avtorja Marka Kumra, ki je v letu 2014 v Medobčinskem muzeju Kamnik predstavil področje industrijske dediščine v Kamniku in okolici. Kamnik je nekoč pomenil veliko ime v smislu industrije. V njem so delovale številne tovarne, ki so svoje proizvode prodajale tako na slovensko kot širše jugoslovansko tržišče, odprta pa so bila tudi nešteta vrata tujih odjemalcev. V času postindustrijske dobe pa so ta podjetja počasi začela propadati in le nekaterim je uspelo obdržati nekdanjo velikost in pomen in delujejo tako še danes. Stol, KIK, Alprem, Utok so se počasi, a vztrajno sesuvali in sesuli v prah; marsikje so propadli objekti, nekateri še kažejo zobe času, a slej ko prej bodo tudi te potonili v pozabo in na njihovih ruševinah bodo zrastli novodobni objekti in kdo drugi , če ne prav umetniki, ki so , navadno prejemali naročila za upodobitve posameznih tovarn, bodo tisti, katerih dela bodo govorila o nekem drugem času in prezentirala že izginulo dediščino. Prav zato, je nastala razstava, ki nas vodi po kamniški industriji oz. po objektih le – te skozi likovna dela različnih umetnikov. Morda je najbolje ohranjena prezentacija Utoka, katerega žalostni konec so spremljali zaposleni v Medobčinskem muzeju Kamnik in v tistih zadnjih trenutkih poskrbeli, da so se ohranili vsaj drobci njegove zgodovine. Tako je znan portret izpod rok Staneta Cudermana, kamniškega slikarja, ki je upodobil prvega lastnika Utoka, Toneta Knafliča; poleg Cudermana, lahko spremljamo gradnjo oz. razširitev tovarne v petdesetih letih 20. stoletja v upodobitvah znanega slovenskega krajinarja, ki je vrsto let živel v Kamniku, Lojzeta Perka. Utok je v zanj značilni tehniki akvarela naslikal tudi Maks Koželj, slikar iz znamenite kamniške umetniške družine. Tudi mariborski slikar, ki je vrsto let preživel in tudi ustvarjal v Kamniku, Ferdo Mayer, je bil eden tistih, ki so se lotili oz. dobivali naročila za upodobitve posameznih objektov. Tako je na razstavi moč videti Mayerjevo upodobitev Utoka, pa tudi še danes delujoče tovarne Eta. Tovarna Titan, ki v izjemno zožanih okvirih deluje še danes, je zaznamoval kamniški ljubiteljski slikar, Bogdan Potnik, ki je šel v njeno notranjost, k delavcu in prezentiral delo v livarni. Kamniška majolika, tako opevana, da je v vseh teh letih postala že kar nekakšen simbol mesta, je nastala v nekoč izjemni fabriki keramike Svit, s katero je začel 1878 leta koroški podjetnik, Blaž Schnabl in je bila nekoč konkurenčna celo znani dunajski keramiki. Tudi Svitov objekt obstaja v akvarelnem zapisu že omenjenega slikarja Potnika. Na razstavi je moč videti še nekatere druge umetnike z upodobitvami znanih kamniškimi fabrik, opozoriti pa velja tudi na sodoben pristop in razmišljanje o industrijski dediščini in predvsem skrb ob propadanju te dediščine, z videom mladega umetnika Surya Djalila, ki nas na tenkočuten način, z očesom kamere, vodi po opuščenih prostorih nekdanjega Utoka in nam s pomenljivimi napisi pošilja sporočila, da se morda zavemo dediščine, ki nam leži pred očmi in , ki bi lahko, z nekoliko več interesa z naše in širše družbene zavednosti o ne tako daljni zgodovini, našla neko drugo, novo zgodbo in ne le propad.

 

Ob razstavi, ki sta jo skupaj zasnovala Saša Bučan in Marko Kumer iz Medobčinskega muzeja Kamnik, je nastal tudi razstavni katalog oblikovalca Vladimirja Ristića.