Naslovnica / NOVICE / Medved je, v dveh zaporednih napadih, nad Snovikom raztrgal več ovac
Medved, ki je bil leta 2017 fotografiran na Presedljaju. Foto: Urša Suhoveršnik

Medved je, v dveh zaporednih napadih, nad Snovikom raztrgal več ovac

Po nedavnem napadu medveda na drobnico pri Veliki Lašni, sta bila včeraj in danes zabeležena še dva nova napada na ovce, in sicer v Prapročah v Tuhinju, zaselku, ki leži domala neposredno nad Snovikom, kjer je medved pokončal oz. poškodoval vsaj pet ovac oz. jagenčkov.

Medved je včeraj v Prapročah, zaselkom nad Termami Snovik, nedaleč stran od stanovanjske hiše, udaril kar sredi belega dne, saj je najprej napadel jagenčke na čvrsto ograjenem pašniku, pri čemer je tri ubil in dva ranil, nato pa se je na “kraj zločina” vrnil ponoči in na dveh različnih pašnikih v bližini ranil in poškodoval še dva jagenčka.

Posledice nedavnega napada medveda na drobnico v Prapročah v Tuhinju.

Ali gre morda za istega medveda, ki je ovce, prav tako le slabih petdeset metrov od stanovanjske hiše, pred petimi dnevi napadel pri Veliki Lašni, zaenkrat sicer še ni znano, sami napadi na drobnico pa kažejo, da je v gozdove na Kamniškem znova prihlačal problematičen mlad medved, ki z napadi na drobnico povzroča škodo.

Kljub temu, da so v gozdovih na območju kamniške občine medvedje že več let stalno prisotni, povečini ne povzročajo večjih težav, k sreči pa, četudi je občasno prihajalo tudi do bližnjih srečanj, na Kamniškem k sreči še ni bil zabeležen primer napada medveda na človeka.

Se je pa podobna medvedja zgodba na Kamniškem nazadnje odvila septembra 2017, ko je problematičen mlad medved, v več različnih napadih, ki jih je izvedel na pašnikih od Menine planine do Županjih Njiv, kjer je udaril domala sredi naselja, napadel in pokončal več kot dvajset ovac ter mimogrede uplenil še nekaj čebeljih panjev plemenilne postaje Josipa Verbiča v Kamniški Bistrici, dokler ni bil slednjič tudi sam uplenjen na Ambrožu pod Krvavcem.

Medved je leta 2017 v Županjih Njivah ovce napadel domala sredi naselja.

Zaradi novih napadov medveda na drobnico, pa tuhinjski kmetovalci oz. rejci drobnice že bijejo plat zvona, saj se bojijo, da utegne tokrat medved povzročiti še več škode, kot pred slabimi tremi leti, ampak ne le zaradi medveda. Pravijo namreč, da težava ni zgolj v medvedjih napadih, ki jih je, po njihovem mnenju, na tem območju občutno preveč, ampak tudi v ukrepih države. Dragi varnostni pašnih ukrepi, kot jih narekuje teritorialna prisotnost medveda jih, po njihovih besedah, spravljajo v ekonomsko podrejen položaj, tako da je reja drobnice domala povsem neprofitna, obenem pa morajo, v primeru napadov na drobnico, na odškodnine, ki, kot pravijo, niti najmanj ne pokrije celotne nastale škode, čakati zelo dolgo, tudi do pol leta ali več.

Po naših informacijah si je prizorišče novega nočnega napada v Prapročah danes ogledal tudi predstavnik pristojnih služb Zavoda za gozdove Slovenije, v kolikor bo potrjeno, da drobnico napada isti medved, pa gre pričakovati, da bo bržkone, še posebej, če bo prišlo do novih škod, izdana tudi odločba za odstrel.

Glede na to, da se v gozdovih na Kamniškem potika problematičen in nepredvidljiv mlad medved, ki očitno zahaja tudi v neposredno bližino naselij, stanovanjskih hiš in turističnih krajev, pa najbrž ne bo odveč, če smo pri gibanju v gozdu nekoliko bolj pozorni in previdni, predvsem pa, da ob morebitnem srečanju z medvedom ohranimo mirno kri ter ravnamo po nasvetih, ki jih je, za primere srečanja z medvedom, pripravil Zavod za gozdove Slovenije.

Nasveti za ravnanje ob srečanju z medvedom, da ne pride do napada medveda:

  • ob sprehodih v gozd imejmo psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa celo odsvetujemo sprehajanje s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
  • med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa; kričanje ni potrebno, da ne motimo »gozdnega miru«;
  • kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
  • ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi ritensko umaknimo;
  • če se medved zapodi proti nam, obstanimo ali se ulezimo na tla; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
  • za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah v Sloveniji.;
  • nikoli ne tecimo, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko varno umaknemo na varno v nekaj korakih;
  • ne zadržujmo se v bližini trupel poginjenih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
  • poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih organskih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
  • ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni, če jih opazimo se takoj umaknimo;
  • med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
  • nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča. Medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico; pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.

Zavod za gozdove Slovenije